Karierni sistem v policiji ali politizacija policije

Predvsem zaradi omenjenega me je takratni minister za notranje zadeve imenoval za vodjo projektne skupine za pripravo prvega »Kodeksa policijske etike« v Republiki Sloveniji, ki je bil nato sprejet v mesecu novembru 1992 in je bil prvi policijski kodeks v srednjeevropskih državah. In ta kodeks je v svojem 11. členu z naslovom »Profesionalnost, strokovnost in neodvisnost« določal:

»Policist se za profesionalno opravljanje nalog ustrezno izobražuje, strokovno usposablja in izpopolnjuje, si širi splošno razgledanost in razvija tista znanja, ki so potrebna za opravljanje uradnih nalog.

Policist ne sme biti član političnih strank; njegovo profesionalno ravnanje ne more biti odvisno od političnega prepričanja in svetovnega nazora. Menjava političnih strank na oblasti ne sme vplivati na strokovnost in profesionalnost policije.

Policist se lahko združuje v sindikalna, strokovna in druga podobna združenja v državi in v mednarodnih okvirih.«

Za takšno dikcijo v »Kodeksu policijske etike« smo se predlagatelji in tudi vse pooblaščene uradne osebe organov za notranje zadeve, ki so glasovale za »Kodeks policijske etike«, odločili predvsem zato, da bi se izognili politizaciji policije. Takrat so glasovale vse pooblaščene uradne osebe organov za notranje zadeve in se za sprejem odločile z več kot 97 odstotki.

Zdaj veljavni »Kodeks policijske etike« iz leta 2008 povzema določbe 11. člena kodeksa iz leta 1992, pri tem pa izpusti dikcijo: »Menjava političnih strank na oblasti ne sme vplivati na strokovnost in profesionalnost policije.« Zanimivo je, da je bila v tem času na oblasti SDS in minister za notranje zadeve je prihajal iz te stranke. Seveda pa je treba omeniti, da se je od osamosvojitve naprej začelo v policiji politično kadrovati in nastavljati na ključna mesta svoje ljudi, nekatere pa se je prisilno upokojilo, saj se je prav v ta namen spremenilo zakon o notranjih zadevah.

To, kar se dogaja zdaj, presega vse meje razumnega, saj se izvaja tista lustracija, za katero se je že večkrat omenjalo, da po osamosvojitvi v policiji ni bila opravljena oziroma izvedena. Zato je govoriti v policiji o kariernem sistemu, ki naj bi zagotavljal nastavljanje ljudi glede na strokovnost, profesionalnost, vodstvene sposobnosti in ustrezne delovne izkušnje, ob postopnem napredovanju, ne le farsa, temveč čista politizacija – važno je, da si naš, ne glede na to, kaj znaš.

In to, da se politično nastavljanje kadrov prenaša na lokalni nivo, na dosedanje komandirje policijskih postaj (111), bodoče načelnike policijskih postaj, se ne more razumeti drugače, kot da gre za lustracijo policije, ki neposredno izvaja temeljne policijske naloge varovanja življenja ljudi in premoženja, preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, varovanja javnega reda in miru ter sodelovanja z lokalno skupnostjo. Ali se bo zdaj tudi lokalna strankarska politika, kot podaljšana roka državne oblastne politike, vmešavala v neposredno izvajanje policijskih nalog (recimo preiskovanje kaznivih dejanj), tako kot se danes dogaja v kriminalistični službi oziroma Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU) oziroma takrat, ko minister za notranje zadeve usmerja policijo ob najpomembnejšem začetku postopka preiskovanja kaznivih dejanj, saj si je zakonodajo tako prilagodil?

Zato je pametno prisluhniti profesorju na Fakulteti za varnostne vede, ki je povedal: »Če se kriminalisti NPU ukvarjajo s širjenjem epidemije in protesti, se ne morejo ukvarjati z drugimi zadevami, denimo s preiskovanjem nabav zaščitne opreme«. NPU je bil ustanovljen na državni ravni za odkrivanje in preiskovanje najhujših oblik gospodarske in finančne kriminalitete ter korupcije, in ne za preiskovanje dejanj in ravnanj, za katera aktualna oblast misli, da so kazniva ravnanja. In ali se bodo morali tudi na novo postavljeni »komandirji oziroma načelniki« pri svojem delu podrejati lokalni strankarski politiki, kot podaljšani državni oblastni politiki?

Upam, da se bo z napovedano ustavno presojo ta poskus lustracije ponesrečil, saj Policijski sindikat Slovenije (PSS) namerava vložiti pobudo za presojo določb na ustavno sodišče, oziroma da se bo na drug način ta proces zaustavil. Enako kot v PSS naj bi storili tudi v Sindikatu policistov Slovenije, kjer med drugim opozarjajo, »da je način vpeljave mandatov, kot jo je uzakonila novela, avtocesta za popolno in totalno politizacijo policije«.

Naj za zaključek omenim, da smo »podoben« poskus videli po sprejemu zakona o notranjih zadevah leta 1980, ko so občinske skupščine, po predhodnem soglasju republiškega sekretarja za notranje zadeve, imenovale komandirje in namestnike komandirja postaje milice s splošnim delovnim področjem. Takrat je bilo kar nekaj poskusov, da bi se za komandirja ali namestnika komandirja postaje milice s splošnim delovnim področjem (65 občin) imenovalo funkcionarje občinske skupščine oziroma izvršnega sveta, ravnatelje in druge. Vendar poskus ni uspel, ker smo njihove predloge ovrgli z argumenti strokovnosti, kariernim sistemom in pogojem, da mora imeti kandidat ustrezne delovne izkušnje v milici ali drugih službah v organih za notranje zadeve.