V preteklih dveh tednih se je zaradi 7000 migrantov na poljsko-beloruski meji zgodila politično-človeška drama, kakršne pred šestimi leti ob velikem migracijskem toku v Evropsko unijo ni bilo. Niti v letih pozneje, ko je predvsem Bosna in Hercegovina postala migracijski žep, potem ko so na zunanjih evropskih in nekaterih schengenskih mejah zrasle žičnate ograje in so se uveljavili od oblasti sicer zanikani, a obstoječi trdi prijemi policij v obliki nezakonitega prisilnega vračanja migrantov, še preden so lahko zaprosili za azil. V tem pogledu je dogajanje na poljsko-beloruski meji povsem transparentno: država, ki zadnjih šest let ni sodelovala pri delitvi bremen prerazporejanja prosilcev za azil v Evropi, je postavila žico, zaprla mejne prehode in zakonsko onemogočila možnost oddaje prošnje za azil vsem, ki nezakonito vstopijo na njeno ozemlje.
Že pred leti je razburjenje zaradi prizorov, kakršne v teh dneh spremljamo na poljsko-beloruski meji, na zahodnobalkanski poti začenjalo pojenjati. V poljsko-belor...
