Na elektronske naslove zunanjih ministrstev držav Zahoda in tudi na medijske organizacije že tedne prihajajo prošnje afganistanskih policistov, nekdanjih vojakov, nevladnikov in njihovih družinskih članov za dodelitev azila, saj se ne počutijo več varne v državi in se bojijo talibanskih povračil. Njihove zgodbe odražajo le del stisk, v katerih se je znašlo afganistansko prebivalstvo po avgustovskem prevzemu oblasti talibanov pod Hindukušem. Štiri mesece pozneje se je država namreč znašla v težki gospodarski in humanitarni krizi.
Po ocenah Mednarodnega denarnega sklada se je gospodarstvo Afganistana pod novimi oblastniki skrčilo vsaj za 30 odstotkov. Talibanska vlada se sooča z velikim pomanjkanjem denarja, potem ko so države Zahoda po padcu mednarodno priznane vlade predsednika Ašrafa Ganija zamrznile afganistanske denarne rezerve v tujini. Nova vlada tako ne more dostopati do okoli 9,5 milijarde dolarjev teh rezerv in tako tudi ne more pokriti primanjkljaja zaustavljene mednarodne razvojne pomoči, iz katere so prejšnje afganistanske vlade v preteklosti plačevale javne uslužbence. Tudi ta je namreč prekinjena, ker zahod od talibanskih oblastnikov za njihovo obnovitev pričakuje spoštovanje človekovih pravic, še posebej ženskih, oblikovanje vključujoče vlade (ta je trenutno sestavljena zgolj iz talibanov) in preprečevanje terorističnim skupinam, da bi Afganistan spet uporabljale kot svoje vadišče.
ZN: Krizo je mogoče preprečiti
Delno so sicer talibani začeli državne finančne stiske lajšati s carinskimi prihodki, s pomočjo katerih zdaj vsaj delno plačujejo plače nekaterih zaposlenih v javni upravi, a ti prihodki po ocenah svetovne organizacije še zdaleč ne zadostujejo. Valuta afgani izgublja vrednost. Zaradi blokiranega bančnega sistema pohajajo domači prihranki Afganistancev. Posledično pa se po ocenah Združenih narodov, ki sicer poskušajo prek svojih agencij zagotavljati nujno humanitarno pomoč, praznijo tudi domače shrambe. Po njihovih zdajšnjih projekcijah bi to zimo prehrambno negotovost lahko trpelo kar 60 odstotkov Afganistancev (23 milijonov ljudi).
Kako resne so razmere v državi, je ta teden v varnostnem svetu Združenih narodov (ZN) opisovala posebna poročevalka za Afganistan Deborah Lyons. »Če bi zdaj poskušali afganistansko ljudstvo pustiti na cedilu, bi to bila tragična napaka. Napaka, ki je že bila storjena, njene posledica pa so bile tragične,« je spominjala in dodajala, da je humanitarno katastrofo možno preprečiti. Kajti če se ne bodo rešile finančne težave Afganistancev, utegne to po ocenah Združenih narodov prispevati k še večji varnostni negotovosti v državi, posledično pa tudi k povečanju tihotapljenja drog, orožja in ljudi. V spirali finančnih težav nove vlade je tudi električna oskrba Afganistancev. Država več kot tri četrtine svoje elektrike dobiva iz srednjeazijskih držav. Tem je afganistanski elektrooperater dolžan že 60 milijonov dolarjev.
