Kakšna je na Jahorini garancija za Slovence?

Oglasi, ki te dni reklamirajo začetek smučarske sezone na Jahorini, se večinoma nanašajo na zabavo: ja, legendarna planina, na kateri vsako leto zraste še nekaj velikih in petdeset manjših objektov, je vse bolj urbaniziran prostor in vse manj lepotica, ki so jo imeli za najlepšo turistično destinacijo južno od Alp. Smučanje se je začelo v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja, v sedemdesetih je socializem zgradil povsem solidno infrastrukturo za razvoj smučarskega športa in zimskega turizma, že v osemdesetih pa je prišla – olimpijada. In prvi Slovenec, ki se je v zgodovino zapisal z zlatimi črkami, čeprav je osvojil srebro. Res, koliko ljudi se še spomni, da je v tisti veleslalomski tekmi najboljši čas dosegel Max Julen? A zdi se, da je še manj tistih, ki vedo, da se je to zgodilo na Bjelašnici, ne na Jahorini. Jure Franko z videzom dragega prijatelja iz ameriške najstniške serije je tako postal bosanski simbol: Nadrealisti so s transparentom pred Skenderijo, na katerem je pisalo »Volimo Jureka više od bureka« (Rajši imamo Jureta kot burek) pobrali del slave in vse je odšlo v legendo.