Brioni so bili razglašeni za narodni park leta 1983, njihova turistična zgodba pa se začne 90 let prej, ko jih je kupil avstrijski industrialec Paul Kupelwieser. Ta je povabil na Brione nemškega znanstvenika in nobelovca Roberta Kocha, ki mu je uspelo v dveh letih sanirati otočje (bilo je namreč močno močvirnato, polno komarjev). Že pred prvo svetovno vojno so na Brionih uredili živalski vrt, še posebno priljubljena destinacija so bili med tedanjimi imenitnimi gosti zaradi prostranega golf igrišča, tenisa in pola.

Golf na Velikem Brionu

Golf še danes privablja na otok Veliki Brion (meri 5,6 kvadratnega kilometra) mnoge turiste, še zlasti iz Slovenije. »Med turisti imamo veliko slovenskih družin, ki si z zanimanjem ogledajo prirodoslovno zbirko in fotoizložbo Tito na Brionih, cerkvico svetega Germana s freskami, tudi z znamenitim Mrtvaškim plesom, se sprehodijo po čudovitem drevoredu pinij iz leta 1905, se fotografirajo pred več kot 1600 let staro oljko, se s turističnim vlakom ali električnimi avtomobili popeljejo po safari parku in do rimske rezidence iz prvega stoletja v zalivu Verige, se sprehodijo po živalskem vrtu in nagovarjajo Titovo papigo Koki, ki je stara več kot pol stoletja,« pravi Marija, turistična vodnica po parku. In doda, da sploh niso redki, ki se po znamenitem drevoredu pinij popeljejo s Titovim cadillacom. Ura najema stane 1200 evrov.

Z najboljšo turistično sezono v Sredozemlju

Tako kot za ves obalni del Hrvaške z otoki je bila tudi za Brione letošnja osrednja turistična sezona odlična. Hrvaška je imela v prvih devetih mesecih kar 82 milijonov turističnih prenočitev in med tujimi turisti so na drugem mestu Slovenci s skoraj devetimi milijoni prenočitev (toliko torej, kot je imela Slovenija v enakem času vseh turističnih prenočitev tujih in domačih gostov). Luksuzne namestitve so se prodajale celo bolje kot v turistično rekordnem letu 2019, kar je poudaril na Dnevih hrvaškega turizma v Dubrovniku Kristijan Stančić, direktor Hrvaške turistične skupnosti. In še dodal, da so imeli med pripravami na letošnjo sezono v tujih medijih 28.000 objav(!), kar je nedvomno prispevalo k temu, da je Hrvaška ustvarila najboljšo turistično sezono v Sredozemlju. Uspešno imajo tudi posezono, saj so še v minulem mesecu gostili zelo veliko tujih turistov, največ iz Nemčije, Slovenije in Avstrije, zlasti v Istri z Brioni.