Sestavni deli motorne žage so v kompleksnem sožitju in lahko se zgodi, da se ob pojavu težav reševanja lotimo na napačnem koncu. V nadaljevanju bomo predstavili najpogostejše simptome pri uporabi motorne žage ter načine, kako zanesljivo določiti težavo in se je lotiti na pravem koncu.
Pravilna mešanica, pravilno delovanje
Motorne žage poganjajo dvotaktni motorji, ki pijejo mešanico bencina in olja. Olje maže dele motorja v mešanici, ki je običajno v razmerju 1 : 50 v korist bencina. Na pet litrov goriva to pomeni en deciliter olja. Ker mešanice goriva zaradi postopnega padanja kakovosti ne pripravljamo na zalogo, je takšna količina primerna za obsežnejše delo z motorno žago ali drugimi napravami z dvotaktnimi motorji. Če žagate zgolj občasno, si pripravite manjšo količino goriva. Najbolje je, če imate v delavnici merilni valj, ki omogoča natančno doziranje, na primer dveh litrov bencina in 0,4 dl olja. Pri pripravi goriva upoštevamo dve pravili – količin nikoli ne določamo po občutku, goriva pa ne pripravljamo na zalogo.
Ugotavljanje težav se začne s čiščenjem
Pred vsakim posegom zaradi varnosti z nasadnim ključem odstranimo vžigalno svečko, ki se pod ohišjem skriva na zadnji strani motorja. Z žičnato krtačo ali brusnim papirjem iz nje odstranimo zoglenele ostanke, menjava pa je priporočljiva po približno stotih delovnih urah. Očistimo ohišje in filter zraka. Vsak prah pod ohišjem po nepotrebnem segreva napravo, motor pa ima ob oviranem vstopu zraka skozi zračni filter težave z doseganjem polne moči. Pomen čiste žage občasni uporabniki pogosto podcenjujejo in iščejo krivce za težave drugje. Sumi so pogosto usmerjeni v napačno nastavljen uplinjač oziroma »fergazer«, kakor pogovorno imenujemo napravo, ki pripravlja mešanico goriva in zraka pred vstopom v valj. Uplinjač se nastavlja s tremi vijaki, skritimi ob strani žage – čeprav se zdi nastavitev enostavna, vam jo odsvetujemo. Nestrokoven poseg lahko v celoti poruši delovanje motorja in nujen bo obisk serviserja.
Neprecenljivo znanje s pilo
Brušenje verige motorne žage je najbolj osnovno znanje dela z žago. Spretnost s pilo v roki je nenadomestljiva, saj verigo brusimo tudi na terenu. Občasno si lahko v delavnici pomagamo s strojem za brušenje, a osnove ročnega ostrenja so nekaj, čemur se ne moremo izogniti. Žago pritrdimo v primež, pri brušenju na terenu jo položimo na tla in stisnemo med kolena ali pa uporabimo prenosni primež. Če so na verigi zogleneli delci, jo očistimo z žičnato krtačo, nikoli pa je ne čistimo z bencinom in drugimi topili, ki bi odstranila olje iz členov verige. V prihodnosti se bomo dimu in prismojenim delcem izognili s skrbjo za ostro verigo, zadostno količino olja za njeno mazanje ter pravilno napetostjo.
Za hitro brušenje na terenu ne potrebujemo veliko časa
Veriga je sestavljena iz dveh vrst rezalnih zob in vmesnih globinskih členov. Ostrino dosežemo z okroglo pilo, katere premer mora ustrezati verigi, zato primerjamo oznake na meču ali v navodilih z embalažo pile – oznaka je v palcih, na primer 3/8 ali 0,325. Kot brušenja je približno 30°, kar najlažje vzdržujemo z namestitvijo pile na posebno vodilo. Ko sčasoma pridobimo občutek za brušenje, lahko vodilo opustimo, da lažje opazujemo zob med brušenjem. Brusimo v enakomernih potegih v smeri od sebe z dvema rokama. Med delom opazujemo konico zoba, ki se v nekaj potegih iz zaobljene spremeni v koničasto. Nikakor ne brusimo v obratni smeri, saj s tem uničimo nastajajoči rob. Naostrimo najprej eno stran zob, nato zamenjamo položaj in dokončamo še drugo polovico.
Meč obrnemo, zobe znižamo
Občasno moramo popraviti tudi dolžino in globino zob. Primerjati moramo stranice zob, ki so vzporedne meču, in v primeru opazne razlike skrajšati predolge zobe z dodatnimi potegi okrogle pile. Če je dolžina desnih zob različna od dolžine levih, bo žaga med delom vlekla v eno stran, posledica je slab rez in neenakomerna obraba. Preverimo tudi višino globinskega zoba. Z njim veriga določi, kako globoko bodo zarezali zobje. Ploščato pilo položimo na verigo in s strani pogledamo višino zob. Globinski zob bi moral biti približno pol milimetra nižje kot rezalni zobje. Manjšo razliko povečamo z nekaj potegi ploščate pile po vsakem globinskem zobu, da se približamo 0,5 mm razlike. Večjo razliko odsvetujemo, saj bo preglobok rez prinesel povečane tresljaje, pogostejši in močnejši povratni udarec, skratka nevarno žago. Preglobok rez je na šibkejših žagah lahko tudi razlog za ugašanje žage ob visoki obremenitvi. Zadnji korak pri podrobnejši negi rezalne garniture je namenjen meču. Občasno ga snamemo z žage in očistimo kanal, po katerem teče veriga, in luknje za doziranje olja verige na zadnji strani meča. S ploščato pilo popravimo morebitne robove in udrtine v območju kanala. Občasno meč obrnemo (napis bo obrnjen na glavo), da se obraba spodnje strani enakomerno razporedi.
Dobra žaga, slab dan
Uporabniki motornih žag z manj izkušnjami za težave z učinkovitostjo pogosto krivijo verigo in se prehitro odločijo za menjavo z novo. To ni najboljša rešitev, temveč bi bilo bolje v roke vzeti pilo in verigo obnoviti oziroma poiskati pravi razlog za slabšo učinkovitost. Morda krivda niti ni v verigi, temveč žago moti nalaganje prahu in žaganja, slaba mešanica goriva ali umazana svečka za vžig. Morda je krivda v slabi tehniki dela ali pa ima žaga samo slab dan in bo ob naslednjem delu vse v redu.