Babičina vzgoja

V sedmem razredu je moral zapustiti šolo, ki jo je sicer rad obiskoval, saj babica sama ni več zmogla zagotoviti dovolj hrane za toliko lačnih ust. Naučil se je voziti in kot taksistu na motorju njegovega šefa mu je uspelo na dan zaslužiti po nekaj dolarjev, da je napolnil svoj želodec in s tem babici prihranil skrb zanj. Če je bil dan dober, morda še za kakšnega njegovih bratov in sester. Sredi oktobra je na eni od svojih »službenih voženj« ob poti v travi zagledal torbico in jo pobral. V njej je bil poleg kruha tudi velik zavitek, poln denarja. Emmanuel je naštel 50.000 dolarjev in jih najprej odnesel k svoji teti. Popoldne pa je na lokalnem radiu slišal, kako je podjetnica Musu Yancy pozivala morebitnega poštenega najditelja tega denarja – šlo je za zaslužek njenega podjetja in še nekaj drugih podjetnikov, ki ga je na poti v glavno mesto Monrovia izgubil kurir – naj ga vrne. Na njeno veliko veselje se je Emmanuel odzval na poziv in vrnil denar, četudi bi z njim, če bi ga zadržal, svoji družini lahko zgradil novo hišo, si kupil lastni motor in se vrnil v šolo. Njegovi sovrstniki so ga zato dražili, da je neumen, in ko so ga novinarji vprašali, čemu je vrnil denar, je dejal, da ga je tako vzgojila njegova babica. V šolo se bo Emmanuel kljub temu lahko vrnil – podjetnica, ki ji je vrnil denar, mu je izplačala 1500 dolarjev nagrade, predsednik države George Weah ga je odlikoval in ga za poštenost nagradil z 10.000 dolarji, Kolidž Livingstone iz Severne Karoline v ZDA pa mu je v okviru programa podpore študentom iz Liberije podaril štipendijo, da dokonča svoje šolanje.