Verjetno lahko ponovimo, da po optimistični poletni sezoni spet opažamo upad prometa v gostinstvu in turizmu. Največji problem v dejavnosti pa je pomanjkanje kadra. Na Višji šoli za gostinstvo, velnes in turizem Bled (VSŠ Bled) opažamo veliko izzivov, najbolj pereč za nadaljnji razvoj naše šole pa je padec vpisa, kar na eni strani pomeni manjše zanimanje za ta poklic, na drugi strani pa pomanjkanje izobraženega in strokovnega kadra. S tem problemom se soočamo že zadnjih nekaj let, drastičen upad zanimanja pa je bil prav to šolsko leto. Nekoliko je kriva tudi koronakriza, saj se je zaradi ukrepov veliko gostincev prekvalificiralo. Videla se je ranljivost poklica, saj je zaradi ukrepov mnogo gostinskih podjetij zaprlo svoja vrata. Posledico nizkega vpisa pa občutimo tudi po finančni plati, saj lahko to zaradi sheme financiranja s strani ministrstva vodi v slabšo kakovost izobraževanja, predvsem pri strokovnih predmetih.
Kako je pandemija spremenila panogo?Turistična potrošnja je rasla do leta 2019. Opažamo pa tudi spremembe v tipu potrošnje. Čas povprečne dobe bivanja v nastanitvah je upadal, pojavljali so se vedno novi segmenti turistov. Tudi pandemija je prispevala svoj delež k preoblikovanju turistične panoge. Ker pa vemo, da je slednja najhitreje odzivna, je trg turistične ponudbe in povpraševanja kaj hitro odgovoril tudi na novonastale razmere.
Vse navedeno je prisililo mnoga gostinsko-turistična podjetja k bliskoviti prilagoditvi nastalim razmeram, kar je zahtevalo mnogo truda in iznajdljivosti ter pri marsikom povzročilo tudi poslovne izgube. Vlada RS je aktivirala in sprejela več interventnih zakonov, med njimi tudi nekatere v podporo turističnemu sektorju… Med drugim že znane turistične bone. Tudi na VSŠ Bled smo morali ves čas prilagajati že sprejeti letni načrt dela novonastalim razmeram. Projekti so bili čez noč ukinjeni, upadlo je zanimanje za praktično izobraževanje v tujini, tekmovanja s področja gostinsko-turistične stroke so se preselila na splet. Na naši šoli so bili študenti in mentorji zelo inovativni in so kot prvi v Evropi izvedli tekmovanje mladih barmanov prek spleta. Zadeva je bila zelo pozitivno sprejeta za takratni termin. Danes se tekmovanja vračajo v živo obliko, kjer študenti slovenskih višjih strokovnih šol dosegajo odlične rezultate med evropskimi šolami.
Kako zanimiva je panoga za mlade? Kolikšen je vpis v gostinske šole?Kar desetina oziroma 10,3 odstotka delovno aktivnega prebivalstva odpade na turistično dejavnost. Žal pa opažamo, da je panoga vse manj zanimiva za mlade. Razloge lahko iščemo v prvi vrsti v vrednotenju in spoštovanju poklica, na drugi strani pa v ovrednotenju njihovega dela. Poklic zahteva veliko strokovnega znanja, znanja tujih jezikov, timskega dela, dela ob koncih tedna, praznikih, poznih urah.
Pri promociji gostinsko-turističnega poklica je bilo že dosti storjenega, predvsem z naše strani, torej v izobraževalnem procesu. Pogrešamo pa strukturno podporo na državni ravni, saj vpis še vedno pada. Alarmantno je, da govorimo na eni strani o turizmu kot vodilni gospodarski dejavnosti, na drugi strani pa je vsako leto manj vpisanih študentov in posledično diplomantov.
V smeri promocije kuharskega poklica je bilo v preteklosti, predvsem s kuharskimi oddajami, nekaj narejenega in je tako poklic pridobil nekaj vrednosti. Kar zadeva druge poklice, pa bo treba glede promocije narediti še veliko, če želimo imeti v prihodnosti strokoven kader.
Kaj se dogaja z obstoječim kadrom, nekateri poročajo o preusmeritvi gostinskega kadra v delo v proizvodnji…Problematika se ne pojavlja samo v Sloveniji, temveč tudi v tujini, še zlasti v zahodnih državah Evrope. Odliv kadrov v druge gospodarske panoge ni le posledica pandemije in ukrepov vlade ali odprtja mej in podobno, ampak tudi od drugih dejavnikov, ki jih je krizno obdobje samo poglobilo:
strukturni problem (celotna vertikala od osnovne šole prek srednje šole pa vse do višjih gostinsko-turističnih šol),
prenizko ovrednoteno delo v gostinsko-turističnih poklicih,
prenizko ovrednotena storitev v gostinsko-turistični panogi,
cenjenost poklica v javnosti; brez izobrazbe gostinca gost ne more pričakovati odlične in nepozabne izkušnje v gostinstvu.
Pred kratkim je Skupnost višjih strokovnih šol Republike Slovenije organizirala karierni zajtrk na Bledu. Kakšen je bil odziv, kaj ste zanimivega ugotovili?Na kariernem dnevu se je zbralo 24 podjetij in okrog 120 študentov VSŠ Bled. Odziv je bil odličen, večina študentov je na dogodku že izbrala potencialno podjetje za opravljanje prakse. Vsa sodelujoča podjetja si želijo še več takšnih dogodkov. Pokrovitelj dogodka je bila Skupnost višjih strokovnih šol Republike Slovenije, ki so tudi prepoznali to perečo problematiko in nas podprli v prizadevanjih pri organizaciji in izvedbi dogodka.
Kaj bi svetovali zaposlenim v tej panogi in kaj delodajalcem?Poklici v gostinsko-turistični panogi so še vedno premalo cenjeni, gostinsko-turistična storitev pa prenizko ovrednotena. Menim, da se tega dejstva vse bolj zavedajo tudi delodajalci, saj naši partnerji – lokalna in regionalna podjetja, ki so usmerjena v trajnostni razvoj in krepitev naravne in kulturne dediščine, vse bolj cenijo svoje zaposlene ter jim po svojih najboljših močeh ponujajo karseda dobre pogoje za delo.
Mladim iskalcem zaposlitve pa sporočamo: Pridite na VSŠ Bled, kjer vam ponujamo kakovostno šolanje in dnevno prakso v šolskem hotelu Astoria na Bledu ali v tujini pod sloganom »Z Bleda med zvezde«!
To dokazujejo Michelinove zvezdice in izjemni turistični produkti v lokalnem in regionalnem okolju, ki so jih ustvarili naši študenti, diplomanti VSŠ Bled. Želimo si, da bi k aktivnemu reševanju kadrovske podhranjenosti v gostinstvu in turizmu pristopili tudi odločevalci na institucionalni ravni, saj gre za strukturni problem v vodilni gospodarski panogi.
Če želimo gostom v Sloveniji pričarati petzvezdična doživetja, moramo poklic gostinsko-turističnega delavca narediti bolj atraktiven. S tem pa ne mislimo samo na atraktivnost poklica, temveč tudi delovnega okolja, njegovega ovrednotenja in ne nazadnje tudi gostovega pozitivnega odnosa do poklica.
