Ne morem pozabiti nekaterih zadnjih dogajanj. Teolog Štuhec trdi: »Edino pravilno je, da se predstavniki države poklonijo vsem žrtvam druge svetovne vojne, takšnim in drugačnim.« Sama pa sem prepričana, da smo edina država na svetu, ki časti svoje izdajalce. Pa jih ne bi smeli. Noben uradni predstavnik države, še najmanj pripadniki Slovenske vojske. Zato sprašujem načelnika generalštaba, ali ni to razlog za njegov odstop. Skrbi me, katere Janševe ukaze je še pripravljen poslušno izpolniti. »Moralnemu« teologu se več ne čudim. Kot predstavnik Cerkve hoče zločinsko domobransko kolaboracijo zanikati ali vsaj bagatelizirati ter hkrati s tem tudi lastno zgodovinsko sramoto in odgovornost. Kaj nam sporoča? Ni pomembno, ali si zločinec ali žrtev, če se boriš za domovino ali skupaj z okupatorjem, vse je treba častiti, no, kolaborante še bolj, in nič hudega ni, če se za te sprevržene interese zlorablja vse po vrsti, tudi gardo SV. Pa čeprav to vodi k rušenju vrednot in k še večji razklanosti. Pahor molči, »ker na Janševe vence nima vpliva«. Bo vsaj odgovoril na odprto pismo poslanca SD?
Kako se politika vmešava v delo policije, ugotavlja preiskovalna komisija DZ. Odstavljenim policijskim šefom so, na primer, onemogočili delo v policiji, jih razporedili v zanje na novo ustanovljene delovne skupine in tja stlačili še odstranjene kriminaliste. Kakšen »slučaj«, kajne, da so bili ti kriminalisti ravno sredi preiskav o sumljivih Janševih in Počivalškovih poslih.
Kaže, da je pred Janšo klecnila še vojska, ponovno pa tudi del medicinske stroke. V svoji naivnosti sem bila prepričana, da se bodo strokovnjaki vseh vrst vedno postavili na stran strokovnosti, na stran etike ter morale, da se ne bodo umikali zaradi interesov ali celo zahtev politike, še manj, da se ji bodo uklonili, in še najmanj, da bodo iskali neumne izgovore za preklic napovedanih strokovnih odločitev. V mislih imam zadnje ravnanje pa izjave svetovalne skupine in njene predsednice. Je v ozadju strah pred izgubo Janševe naklonjenosti in s tem pred izgubo visokih denarnih nagrad? Ali celo položaja? Norčujejo se iz nas ter iz samih sebe in še dodatno širijo nezaupanje. V spregi z Janšo bodo krivi za kolaps zdravstvenega sistema, za slabo odzivnost državljanov na prepotrebne epidemiološke ukrepe in za vse nepotrebne smrti. Edina rešitev v tej situaciji bi bila popolna zapora brez izjem, pa ponavljajo iste napake. Tako je bilo septembra in decembra lani, marca letos, zdaj pa spet.
Nov dan, nova afera te vlade. Imamo pa vsaj »dobrega, poštenega in resnicoljubnega« ministra. Lepljenka je postala realen posnetek, ki dokazuje Vizjakovo poslanstvo v »dobrobit« države in Čateških toplic. Ima čisto vest in čisto majhen greh, ker je prevrednotil kriminal v »pozitivno« dejanje. Je pa »pošteni« Andrej potreboval precej časa, da se mu je prebudil spomin. Njegovi mu verjamejo, »saj je vsebina takratnih predmetnih pogovorov s kazenskega vidika neproblematična«, drugi bodo presojali do njegove interpelacije, še raje do volitev. Dobro, da (še) obstajajo neodvisni strokovnjaki, kot je predsednik Združenja nadzornikov Slovenije, ki meni, da Vizjakovo početje ni bilo samo neetično, ampak tudi nezakonito.
Začela sem s Pahorjem in bom z njim še končala. Kašno vest ima, da ga ne ganejo revizija zgodovine, klanjanje domobrancem, neupoštevanje ustave, rušenje demokracije… Se ne zaveda svoje (so)krivde? Tudi krivde za vse svoje napačne pretekle odločitve? Tudi za krivice, ki jih je storil »izbrisanim«? Ki še zdaleč niso odpravljene. Saj še iskrenega opravičila niso dočakali. Po 30 letih!
Polona Jamnik, Bled