Prav zato je kaki pogosto »nerazumljen«: marsikdo ga noče niti pokusiti, največkrat zaradi slabe izkušnje, saj je ne dovolj zrel zares groznega okusa. Ampak težavi se enostavno izognemo tako, da sadež pustimo dozoreti. Na zunaj so naši domači kakiji sorte tipo videti krasni, ko so še nezreli, slastni pa postanejo šele, ko so že zelo mehki in nagubani ter ne tako privlačni na oko. Če bi bili paradižniki, bi jih vrgli stran. Njihovi tanini morajo namreč najprej razpasti, sredica pa hkrati postane nekako želejasta in sladka. Ta proces lahko pospešimo, če med kakije položimo nekaj jabolk oziroma banan, a pazimo, da ne umedimo vseh kakijev hkrati in prehitro. Poznavalci pravijo, da lahko premalo zrel kaki zamrznemo za najmanj 24 ur in ga nato odtajamo. Okus menda sicer ni tako dober kot pri naravno dozorelem kakiju, a v sili je tako kot v tistem o zlodeju in muhah…
Kaki sicer izvira z Daljnega vzhoda, njegovo botanično ime se glasi ebenovec, po latinsko pa Diospyros oziroma božji sadež; najbrž tudi zato, ker v primerjavi z jabolkom vsebuje kar petkrat več vitamina C in kar 30-krat več vitamina A! Po japonsko kaki ne pomeni nič drugega kot sadež, tam ga namreč gojijo že od nekdaj in jim pomeni nekakšen sadež med sadeži. V Evropo, predvsem v Sredozemlje, so ga prinesli v drugi polovici 19. stoletja, pri nas na Primorskem pa se je dobro prijel šele pred 100 leti. Tretjina vseh nasadov kakija pri nas je v strunjanski dolini, prav v Strunjanu pa Turistično društvo Solinar vsako leto priredi Praznik kakijev, festival, na katerem je mogoče pokusiti vsakovrstne dobrote, pripravljene s tem sadežem.
Zaradi znanih trenutnih ukrepov za omejitev epidemije in zaradi letošnjih vremenskih razmer, ko je nasade prizadela najprej pozeba in nato še suša, bo tudi letošnja prireditev Praznik kakijev ta konec tedna žal odpadla. Ampak do petka, 12. novembra, v Strunjanu potekajo Dnevi kakijev, ko posamezne označene kmetije ponujajo slastne strunjanske kakije. Pohitite!
Glede na to, da je še vedno na voljo obilo buč in kostanjev, lahko vse tri sestavine kombiniramo v kakšen prima jedilnik za martinovo. Denimo z bučno juho in kostanjevim pirejem ali obrnjeno, k čemur mirno pripravite raco ali gos, če brez nje ne gre. Sladico pa si pripravite iz kakijev. Ali pa si privoščite krasno solato po tokratnem glavnem receptu. In vino!
JESENSKA SOLATA S KAKIJEM
SESTAVINE ZA 4 OSEBE
150 g mlade špinače,
1 velik kaki (čvrste sorte),
50 g suhih brusnic,
60 g mladega sira,
50 g mandljev,
2 žlici sveže stisnjenega pomarančnega soka,
1,5 žlice jabolčnega kisa,
1 žlica tekočega medu,
1,5 žlice dijonske gorčice,
0,6 dl ekstra deviškega oljčnega olja,
morska sol, sveže zmlet poper
PRIPRAVA
1Najprej narežemo ali nadrobimo mandlje in jih rahlo opražimo v suhi ponvi ali v pečici (8–10 minut, 180 °C), da postanejo zlato rjavi in dišeči. Pazimo, da jih ne zasmodimo. Nato jih ohladimo.
2Kaki, ki mora biti čvrstega tipa, sorte fuju ali tisti, ki mu pri nas pravijo tudi vaniljev kaki, operemo in narežemo na tenke rezine, pri čemer ga ni treba olupiti! Skupaj z opranimi mladimi listi špinače, brusnicami, nadrobljenim mladim sirom in popraženimi mandlji stresemo v veliko solatno skledo.
3Pomarančni sok, kis, med, gorčico, ekstra deviško oljčno olje, sol in poper zmešamo v manjšem kozarcu za vlaganje, ki ga tesno zapremo s pokrovom in močno stresamo, da se sestavine popolnoma premešajo.
4Nastali preliv prelijemo po solati in jo nežno zmešamo. Takoj postrežemo!
5Ta solata je izjemno »odprtega tipa« in primerna za različne kombinacije. Namesto špinače denimo motovilec, sir je lahko feta ali domači kozji ali kravji, namesto mandljev orehi, dodatek jabolk…
Čas priprave in kuhanja: 25 minut
MARTINOVA JUHA IZ RDEČEGA ZELJA
Potrebujemo
600 g rdečega zelja,
1 rdečo čebulo,
1 steblo pora,
1 krompir,
1 dl kisle smetane,
1 žlico oljčnega olja,
1 l vrele vode (ali juhe),
morsko sol,
sveže zmlet poper,
zdrobljen čili (po želji)
Priprava
Vso zelenjavo dobro operemo. Zelje narežemo na trakove, por na kolobarje, čebulo nasekljamo, krompir olupimo in zrežemo na kocke. Čebulo in por v ponvi na oljčnem olju 3 minute počasi pražimo, da se zmehčata, a ne porjavita. Dodamo krompir in 2 žlici vrele vode ter pražimo še 10 minut, da se krompir zmehča. Dodamo narezano zelje, dobro premešamo in počasi pražimo še 5 minut. Nato zalijemo s preostankom vrele vode, pokrijemo in počakamo, da zavre. Odstavimo, solimo in popramo ter zmeljemo s paličnim mešalnikom. Primešamo smetano in takoj postrežemo.
KOSTANJEVO PECIVO S ČOKOLADO
Potrebujemo
250 g kostanjevega pireja,
4 jajca,
150 g zmehčanega masla,
130 g sladkorja,
80 g zmletih mandljev,
4 žlice grenkega kakava v prahu,
4 žlice domačega ruma,
2 žlički pecilnega praška,
1 ščepec soli,
50 g čokolade
Priprava
Pečico segrejemo na 180 stopinj. Manjši (ali podolgovati) pekač obložimo s papirjem za peko. Beljake s ščepcem soli stepemo v trd sneg. Maslo kremasto zmešamo s sladkorjem. Drugega za drugim vmešamo rumenjake, primešamo 3 žlice ruma in zmehčan kostanjev pire. Nato izmenično s snegom počasi primešamo še mandlje, kakav in pecilni prašek. Maso razporedimo v pekač in na srednji višini pečemo 40–50 minut. Če povrhu preveč potemni, ga pokrijemo. Pečeno pecivo dobro ohladimo in v tenkih curkih prelijemo s staljeno čokolado, ki ji primešamo 1 žlico ruma.