Potem ko je svoje oboževalce zabavala tudi s pesmimi Znucana, Kava z mlekom, Kreditno sposobna, Nehi težit, Kavbojke, Zgoraj brez in Moja soseda, se je Katja Verderber, ki si je nadela umetniško ime Katarina Mala, za nekaj časa poslovila od soja odrskih luči. Svoj nepričakovani umik je letos spomladi prekinila s pesmijo Grem sam naprej, na gala prireditvi Fatalni moški v ljubljanski Festivalni dvorani pa se je predstavila s svojim najnovejšim hitom Greva na kavico. Pevka pravi, da je kljub temnim oblakom, ki so se v preteklem obdobju zgrnili nad njo, vso svojo energijo in kar nekaj financ vložila v ustvarjanje novih pesmi. »Četudi morda pripravljam presenečenje, ga v tem trenutku še ne morem razkriti,« je skrivnostna.

Vaš glasbeni premor je prišel zelo življenjsko, pravite.

Glede na to, da se ljudje vse življenje učimo, je očitno moja največja šola morala priti natanko pred tremi leti, in to ravno v oktobru. Glede na to, da nikoli nisem govorila o detajlih svojega odhoda in stvareh, ki so se dogajale vmes, sem prepričana, da boste tudi danes razumeli mojo zadržanost, lahko pa vam iskreno povem, da sem bila sesuta v dno duše, srca, močno ranjena in prizadeta. Morala sem se konkretno poglobiti vase, ponovno zaupati sebi in svoji intuiciji, da sem se lahko vrnila, kjer koli sem že bila. Osebe, ki so nastopile proti meni, bodo nosile posledice svojih dejanj, sem pa vesela, da name ne morejo več vplivati. Potrebovala sem čas, a dokazala sem si, da je v primeru ljudi, ki ti škodujejo, najpametneje oditi in tako zaključiti predvsem škodo in bolečino v svoji glavi.

V čem se Katarina Mala najbolj razlikuje od tiste pred desetimi leti?

V marsičem, a hkrati v ničemer. Zelo sem zvesta sebi, svoji odkritosti, sproščenosti, odprtosti do ljudi. A hkrati previdnejša, modrejša, bolj diplomatska in vsekakor izjemno zahtevna do same sebe. Pred desetimi leti sem se absolutno preveč obremenjevala s tem, kaj si kdo misli, danes pa vidim, kakšna prednost je, če se ukvarjaš zgolj s tem, da delaš najboljše možno, a se te ljubosumje in podlost hkrati ne dotakneta.

Te dni oboževalce zabavate s pesmijo Greva na kavico, imate tudi zasebno radi ta poživljajoči napitek?

Sem prava kofetarica, to je dejstvo. Čeprav imam pesem, ki trdi, da ne pijem kave z mlekom, je to zadnja leta vseeno moje najpogostejše naročilo. Zjutraj sicer obvezno pijem turško kavo, ampak vseeno prisegam na čisto vse vrste kave. V povprečju popijem štiri skodelice na dan, saj sem opazila, da mi večja količina škoduje. Že tako sem polna energije, več kot štiri kave pa mi povzroča neprijetne občutke.

Imate kakšen obred, povezan s pitjem kave?

Ne, samo da je kava. Je pa pitje kave obred, ki si ga vedno privoščimo po družinskih kosilih ali druženjih s prijatelji. Saj veste, stavek »Dajmo še eno kavo« je podaljšanje zaključka večera ali druženja. Zanimiv občutek. Meni je to vedno taka sladka misel. Še ena kavica. Jaz pač nerada zaključim vsa druženja. (Smeh.)

Pesem Greva na kavico opisuje dialog med žensko in starejšim moškim, o tem, kako moškega ne zanima, kaj se ji dogaja, ampak razmišlja le o tem, kako bi jo odpeljal domov in se ljubil z njo… Se je kdaj podobno pripetilo tudi v vašem resničnem življenju?

To bi morala vprašati moške, s katerimi sem bila kdaj na kavi. Res ne vem, ali si je kdo želel, da bi že utihnila in bi me odpeljal domov… Je pa dejstvo, da so bile kave v mladih letih tudi naši zmenki. Najbrž tukaj nisem nikakršna izjema. Moja največja študentska ljubezen je zrasla ob kavah. Kot študent si je moj fant namreč služil denar s strežbo v izjemno popularnem ljubljanskem lokalu, spoznala pa sva se v NUK, v čitalnici, kjer smo med študijskimi odmori hodili na kavo…

Pesem ste premierno predstavili na letošnjem izboru za fatalnega moškega. Kakšen pa je za vas usoden moški, kaj vas na njem najbolj pritegne?

Fatalni moški je zame nekdo, ki ima svojo družino, za katero res lepo skrbi, ki izkazuje stabilnost, hkrati pa izžareva neverjetno karizmo, a ne pusti, da ga ta zavede v samovšečnost. Zame fatalnost v moškem nikakor ni povezana s količino žensk, ki jih nekdo spravi v posteljo, še manj s tem, da si misli, da lahko počne, kar želi, medtem ko doma morda zaradi tega nekdo trpi. Tak moški je zame narcis in bedak. In takih je nešteto. Če ne znaš osrečiti svoje ženske, potem si samo player, ne pa fatalec. Fatalec je tako vsemogočen, da je ženskam nenormalno všeč njegova bližina, a se mu nobena zares ne more približati. In zato je taka ljubezen lahko usodna – fatalna.

Tudi o vas mnogi menijo, da ste fatalni. Vselej ste brezhibno urejeni – kdo skrbi za vašo zunanjo podobo?

Hvala za kompliment. Sama skrbim za svoj videz, zdi se mi izjemno pomembno, da sem urejena, saj urejena ženska izžareva večjo kredibilnost in potrjuje, da je v stiku sama s seboj in si zna vzeti čas zase. Prepuščam vsem, da imajo glede tega svoje mnenje, ampak menim, da ljudje pač radi vidijo urejene ženske in da v bistvu nikoli ni bilo in tudi ne bo drugače. Kar se tiče mojega stila na nastopih in v videih, se v popolni simbiozi svojih idej in želja prepuščam Vesni Mirtelj, s katero greva vedno tja, kamor si marsikdo ne upa. Moj videz dopolnijo ličenje in pričeske, za katere poskrbi Barvish.

Menda ste navdušena rekreativka – verjetno s tem skrbite za svoj vitek stas?

Resnično se trudim biti čim več v gibanju, rada kolesarim, hodim v naravo, nisem pa v nobenem športu fanatična. Daleč najljubši poletni šport je po plavanju potapljanje, ki sem ga zaradi otroka opustila in komaj čakam, da to ljubezen spet obudim. Moja zimska športa sta smučanje in hoja po lepih gorskih kotičkih. Kar se tiče hrane, se trudim čim večkrat jesti doma skuhano hrano, kljub temu da redno pečem kruh, se skušam izogibati pretirani količini ogljikovih hidratov. Če bi le imela možnost, bi verjetno vsak drugi dan jedla ribe. Zame je to najboljša nedietasta dieta. (Smeh.)

Vsi imamo kakšno priljubljeno razvado, katera je vaša?

Kozarček vinčka, dobra knjiga, kamin, stisk mojega sina. Preproste stvari, ki jih lahko dosežem praktično vsak dan. Moja najljubša razvajanja so potovanja, čeprav bom jesenske počitnice najverjetneje preživela kar v objemu slovenskih gora oziroma ob selitvi v nov dom.