V krožni stavbi, oblečeni v les, naj bi v prihodnje ob kranjski čistilni napravi na Zarici delovalo javno podjetje Komunala Kranj, ki storitve zagotavlja v MO Kranj in nekaterih okoliških občinah. »Vizija podjetja je selitev vseh dejavnosti, za katere je to mogoče, na Zarico, za kar je že pripravljena urbanistična zasnova s celovito nadgradnjo in prenovo območja. Izdelana je idejna zasnova novega osrednjega upravnega, socialnega in izobraževalnega središča,« pravi direktor Komunale Kranj Matjaž Berčon. Prostore naj bi uporabljali tudi za izobraževalne namene. »Želimo si, da bi vsak delovni dan v predavalnici gostili vsaj en šolski razred ali vrtčevski oddelek otrok. Pomembno je, da začnemo na navade navajati najmlajše,« opozarja in dodaja, da se skupna količina odpadkov, ki jih zbira in odvaža kranjska komunala, kljub vsem akcijam, opozorilom in vse večji ozaveščenosti prebivalcev še naprej povečuje. V zadnjem letu so jih zbrali za pet odstotkov več kot leto pred tem. V popoldanskem času in ob koncu tedna bi predavalnice in druge prostore uporabljali krajani Orehka in Drulovke.
Kmalu sušilnica komunalnega blata
Pomembno pridobitev bo za Kranj in okolico predstavljala tudi sušilnica komunalnega blata, katerega obdelava v državi v zadnjem času močno dviguje prah, stala bo predvidoma 1,2 milijona evrov. »Lani so ga odpeljali 3200 ton. Sušilna naprava deluje kot nekakšna mikrovalovna pečica, blato po centrifugiranju, ki je bilo praksa že doslej, še posuši na tekočem traku. Računamo, da bomo po takšni obdelavi oddali le še dobrih tisoč ton posušenega komunalnega blata na leto, kar pomeni tudi nižji strošek odvoza. Zdaj odvoz za tono znaša 189 evrov. Opravlja ga podjetje Saubermacher, ki blato vozi v bioplinarno v Avstrijo. Sledljivost, kje konča naše komunalno blato, imamo zagotovljeno,« pravi Berčon.
Ker želijo naložbe uresničiti čim prej, so, kot pravi, občinske svete v občinah, v katerih zagotavljajo komunalne storitve, zaprosili za soglasje za zadolževanje, kar sicer na občinske proračune ne bo vplivalo. »Prvi projekti bodo končani že prihodnje leto, za kar je predvidenih pet milijonov evrov. Selitev v Center krožnega gospodarstva Komunale Kranj je predvidena poleti 2023, sredi leta 2024 pa bodo po načrtih zaključeni še zadnji projekti, zapisani v trajnostni strategiji, za kar je skupaj predvidenih še dodatnih pet milijonov evrov. Vsaj del načrtovanih naložb bi sicer lahko izvedli tudi brez posojil, vendar bi šlo bistveno počasneje,« opozarja Berčon. Za stavbo, v kateri bi bil upravno-izobraževalni center, zaradi trajnostne naravnanosti računajo tudi na nepovratna sredstva.
Zneske na položnicah bi lahko zvišali samo odpadki
Predvidene naložbe Komunale Kranj zagotovo ne bodo poviševale zneskov na položnicah, zagotavlja Berčon. Ceno pitne vode so dvignili junija lani, marca letos so podražili ravnanje z odpadnimi vodami in teh cen po njegovih zagotovilih vsaj še eno leto, če ne dlje, ne bodo dvigovali. »Pri odpadkih pa se bojim, da se bo cena čez čas morala dvigniti. Dolgoročno drugega izhoda, razen če ne bo manj odpadkov pri posameznikih in v celotni družbi, ne vidim,« dodaja.
Vse večjo težavo namreč po besedah direktorja na državni ravni, na katero komunale nimajo vpliva, predstavljajo kuhinjski oziroma biološki odpadki. Podjetje z Vrhnike, ki jih je prevzemalo, mora zmanjšati svoje kapacitete za polovico. »Verjetno se bomo morali podobno kot v drugih občinah odločiti za odvoz v tujino, ki pa je precej dražji,« pravi Berčon. Pogodbo s podjetjem imajo do aprila, pred koncem leta bodo objavili javno naročilo za okoli 5400 ton zbranih bioloških odpadkov. Pred kratkim so sicer na Primskovem ponovno presegli dovoljeno količino odpadne embalaže, kar je, podobno kot pri komunalnem blatu in kuhinjskih odpadkih, težava, ki pesti vso Slovenijo in ki bi se je morala država resno lotiti, še opozarja Berčon.