Gradnja nove železniške postaje bi morala biti za vsako mesto izjemen dogodek. Toliko bolj za Ljubljano, ki je s svojo zaostalo železniško infrastrukturo povsem odrezana ne samo od spodobnih železniških povezav z Evropo, temveč je zaradi zamud, premajhne frekventnosti in majhne potovalne hitrosti sitnost že vožnja v bližnjo občino. Tega samo nova postaja ne bo rešila, saj bodo potrebna bistveno večja vlaganja v omrežje, bi pa morala sočasna posodobitev tirne infrastrukture vendarle omogočiti lažji potek železniškega prometa, kar bi lahko pomenilo tudi potnikom prijaznejše povezave. Napredek gre pričakovati drugje: udobje potnikov naj bi se povečalo, saj bi lahko na vlak počakali na suhem in toplem, razmeroma prikladen bi moral biti tudi prestop na drugo vrsto javnega potniškega prometa, izposoja kolesa, skiroja ali avtomobila.
Tako pravi teorija. A kdor pozna domet države pri uresničevanju velikih infrastrukturnih projektov, sploh pa zamotan problem ljubljanskega železniškega vozlišča, s...