Otroke, rojene v mešanih zvezah, so kolonialne oblasti v domnevnem sodelovanju s katoliško cerkvijo v Kongu po zatrjevanju njihovih odvetnikov odvzele zato, da »otroci sramote«, kot se je v kolonialnih časih opisovalo otroke dveh ras, ne bi kdaj pozneje hoteli vzpostaviti vezi z Belgijo. Šlo je za sistematično ločevanje otrok od njihovih mater v času kolonialne nadvlade, za kar so se belgijske oblasti sicer prvič opravičile pred dvema letoma. Toda otrokom, iztrganim iz objema njihovih mater, je bila prizadejana huda škoda. Podobno usodo kot peterica žensk, ki zdaj od države terja simbolno odškodnino, je doživelo na tisoče dvorasnih otrok v Kongu. Kot je pojasnila odvetnica petih žensk, ki so danes belgijske in francoske državljanke, je bilo dvorasno poreklo v času kolonializma razumljeno kot grožnja premoči nadvlade bele rase, zaradi česar se je takšne otroke hotelo odstraniti. Oblasti so jih predale v katoliške misijone, kjer pa so jih po neodvisnosti Konga misijonarji zapustili. Mnogi otroci so nato padli v roke milic, katerih pripadniki so jih tudi spolno zlorabljali. Peterica zdaj upa, da bo belgijska država obsojena na reparacije, s čimer bi tudi potomci odvzetih otrok za travme, ki se prenašajo tudi na naslednje generacije, dobili vsaj malo zadoščenja.