Umashankarjeva je ugotovila, da takšno segrevanje likalnikov močno škoduje okolju, saj se za pridobivanje oglja sekajo drevesa, s čimer se zmanjšuje absorpcija toplogrednih plinov, hkrati pa se z zažiganjem oglja ponovno ustvarjajo emisije ogljikovega dioksida. »Za kilogram oglja je treba posekati 12 dreves, okoli deset milijonov uličnih likalcev pa vsak dnevno porabi pet kilogramov oglja,« je izračunala Umashankarjeva. Čeprav nikoli ni bila inovatorka, se je s spodbujanjem staršev domislila trajnostno naravnane izboljšave likalnih stojnic. Sprva je zamisel nastala na papirju, s pomočjo nacionalne investicijske agencije pa je bila s papirja prelita v realnost. Na streho premične stojnice je Vinisha namreč namestila solarne celice, pod likalno površino pa vgradila baterijo, ki se napolni v petih urah. Likalnik se nato lahko uporablja še šest ur, tudi ko sonce v državi, ki premore 300 sončnih dni na leto, že zaide. Njen izum se je že uvrstil med finaliste na različnih tekmovanjih za najobetavnejše okoljevarstvene iznajdbe. Umashankarjeva upa, da bo množična proizvodnja trajnostne likalne stojnice stekla prihodnje leto.
Z likalniki na sončno energijo proti podnebnim spremembam
Pred leti, ko se je osnovnošolka Vinisha Umashankar začela zavedati podnebnih sprememb, je postala tudi bolj pozorna na onesnaževalce okolice okoli sebe. V oči so mladi Indijki padli ulični likalci, ki so na majhnih premičnih stojnicah ponujali svoje likalne storitve na okolju precej neprijazen način. Železne likalnike so namreč segreli s pomočjo oglja, ki so ga kurili kar ob robu cestišča, postopek pa so nato ponavljali večkrat dnevno, vsakič, ko se je železo ohladilo.
![Vinisha Umashankar se je domislila trajnostne likalne stojnice, na kateri likalnik segrevajo solarne celice.](/i/as/2021/11/05/1344100.jpg)
Vinisha Umashankar se je domislila trajnostne likalne stojnice, na kateri likalnik segrevajo solarne celice.