Dodatno pokojninsko zavarovanje: Ko Slovenija prehiti ZDA in Veliko Britanijo

Kaj sestavlja globalni indeks upokojitve

Indeks vključuje 18 kazalnikov uspešnosti, združenih v štiri tematske podindekse, ki so bili izračunani na podlagi podatkov mednarodnih organizacij in akademskih virov. Upošteva posebne značilnosti starejše demografske skupine, kjer ocenjujejo in primerjajo stopnje kakovosti življenja upokojencev v različnih državah po svetu.

Podkategorija zdravstva zajema vse od pričakovane življenjske dobe v posamezni državi do povprečnih javnih izdatkov za zdravstvo. Podkategorija finance in upokojevanje vsebuje koeficient starostne odvisnosti po državah, stopnjo inflacije, oceno davčnega bremena in javni dolg v posamezni državi ter korporativno upravljanje družb. Tretja podkategorija indeksa zajema kazalnike, ki se nanašajo na kvaliteto življenja, kot so kakovost zraka in vode, biotska raznovrstnost, in na druge okoljske dejavnike. Zadnja podkategorija indeksa pa obsega materialno blaginjo, enakost dohodkov, dohodek na prebivalca in stopnjo brezposelnosti. Vsi našteti kazalniki naj bi skupaj izkazovali širino kvalitete okolja, v katerem živijo upokojenci, in njihovo finančno blagostanje.

Slovenija izstopa pri kazalniku dohodkovne enakosti

Slovenija je letos med 44 državami zasedla zavidljivo 16. mesto in se glede na lansko leto premaknila za tri mesta navzgor po lestvici in med drugimi prehitela tudi ZDA in Veliko Britanijo. Naša država je dobila višje skupne ocene pri kategorijah, ki se nanašajo na materialno blaginjo, kakovost življenja in zdravje. Posebej izstopamo pri kazalniku dohodkovne enakosti, saj imamo med vsemi primerjanimi državami tretjo najvišjo oceno. Prav tako ima Slovenija pričakovano dobre ocene pri podkategoriji kvaliteta življenja, kajti po kazalniku biotske raznovrstnosti smo drugi na lestvici. Na drugi strani pa ima naša država podpovprečne ocene pri podindeksu na področju financ, kjer ima primerjalno slabe ocene pri kazalnikih davčnega bremena zaposlenih in visokega koeficienta starostne odvisnosti, ki nam pove, koliko otrok in starejših prebivalcev je odvisnih od 100 delovno sposobnih.

Vodilna mesta v globalnem indeksu upokojevanja tudi letos zasedajo severnoevropske države, med katerimi je na prvem mestu Islandija, na drugem Švica in tretjem Norveška, sledijo pa jim še Irska, Nizozemska, Nova Zelandija, Avstralija, Nemčija in Danska. Najboljših sedem držav je na splošno ohranilo enako uvrstitev že dve leti zapored, pri čemer so prve tri države na istem mestu že tretje leto. To je nekako logično, saj so uvrstitve držav vezane na trenutno stanje v posameznih državah, na primer kvaliteta življenja ali naravno okolje, ki se praviloma ne spreminja tako hitro.

Če pogledamo primerjavo še regionalno, ugotovimo, da je že tretje leto zapored z najvišjo oceno Severna Amerika, sledi zahodna Evropa na drugem mestu, nato vzhodna Evropa, srednja Azija, Latinska Amerika in na koncu azijsko-pacifiška regija.

Dobra uvrstitev Slovenije tudi razlog za skrb

Tako kot vsaka primerjava je tudi letošnja Natixisova raziskava deležna določenih kritik. Nekatere se nanašajo na to, da je težko primerjati med seboj male države, kot sta Islandija in Singapur, in jih postaviti ob bok državam, kot so ZDA ali Kitajska. Druge pa se nanašajo na to, da omenjena razvrstitev držav prikazuje le trenutno stanje in kvaliteto življenja upokojencev v teh državah, pozablja pa na prihajajoči demografski obrat, v katerem se bo v veliki večini držav drastično povečalo število upokojencev. Po drugi strani pa se bo zmanjšalo število delovno aktivne populacije, kar bo imelo velik vpliv ne le na pokojninske sisteme posameznih držav, ampak tudi na gospodarstvo, javne finance in celotno družbo. Posledično se bo premešala tudi razporeditev na lestvici. Temu opozorilu se pridružuje tudi svetovalec uprave Pokojninske družbe A mag. Žiga Vižintin in izpostavlja: »Natixisov indeks nam dokaj dobro pokaže, kje smo primerjalno na druge države po kvaliteti življenja upokojencev danes. Tukaj bi se večina ljudi, ki je že kdaj stopila čez meje, verjetno strinjala, da povprečni upokojenec v Sloveniji uživa višjo kvaliteto življenja kot na primer v ZDA ali Veliki Britaniji in pa seveda tudi v Indiji ali na Kitajskem. Na drugi strani pa tudi zaostajamo za skandinavskimi državami in nam nekako ni uspelo postati druga Švica. Zelo pomembno pri Natixisovem indeksu je, da prikazuje kvaliteto življenja upokojencev danes in ravno ta danes je ključna beseda, ki bi nas morala še posebej skrbeti. Številne projekcije ustanov, kot je OECD, Mednarodni denarni sklad ali Eurostat, nakazujejo, da imamo pri nas izrazito tveganje za dolgoročno stabilnost javnih financ prav iz naslova povečanih izdatkov za staranje. Ti vključujejo povečanje izdatkov za javne pokojnine, zdravstvo in dolgotrajno oskrbo v skupni višini približno 5 odstotnih točk BDP do leta 2050. Postavlja se namreč vprašanje, kako bomo te izdatke pokrili oziroma povedano drugače, ali bomo sposobni na dolgi rok ohraniti današnje višine javnih pokojnin, dostopnost zdravstva in tako zadržali tudi današnjo kvaliteto življenja upokojencev. Če smo še bolj ambiciozni, kar osebno menim, da bi absolutno morali biti, pa bi se morali začeti resno pogovarjati, na kakšen način bomo še izboljšali kvaliteto življenja upokojencev in se približali skandinavskim državam. Zagotovo vsi želimo, da bi v pokoju živeli dostojno življenje, ki ga že danes na žalost ne živijo vsi upokojenci v Sloveniji, in če ne bomo storili ničesar v smislu večjih strukturnih reform, bo teh z leti še več. Uvrstitev naše države v letošnjem Natixisovem indeksu vidim predvsem kot opozorilo, da moramo čim prej resno nasloviti izzive staranja pri nas, saj bomo drugače zelo hitro nazadovali po lestvici in seveda tudi pri kakovosti življenja upokojencev.«