Fenomen je skrajno nenavaden: v času, ko covid vse bolj besno kosi, slišimo na proticepilskih protestih najpogosteje besedo »svoboda«. To je zelo pomensko nabita beseda, ki v prvi vrsti govori o družbenopolitičnih okoliščinah, v katerih človek živi. Te so že tisočletja takšne, kot jih je leta 1753 (36 let pred francosko revolucijo) formuliral francoski filozof Jean-Jacques Rousseau: »Človek se rodi svoboden, a vsepovsod je vkovan v verige.« Razlogi za te verige so seveda v neenakosti, ki ustvarja okoliščine, ko »otrok ukazuje starcu, bebec vodi modrega in je peščica ljudi do grla sita vseh odvečnih stvari, medtem ko sestradana množica pogreša najnujnejše«. Rousseau je zato predlagal tako imenovano družbeno pogodbo, ki mora nenehno preizpraševati legitimnost obstoječe ureditve in iskati možne alternative, ki bodo družbeni razvoj usmerile v večjo enakost; ta pa je možna le, če ljudje ne izhajajo zgolj iz zasebnega interesa, ampak dajejo prednost občemu.
V tej luči se pokaže kratkost oziroma apolitičnost razumevanja pojma svobode na sredinih protestih: razumejo jo le konkretno, povsem dobesedno (na živce mi gre, da ...
Francoski predsednik Macron je po brexitu, covidni krizi in začetku vojne v Ukrajini predstavil svojo novo vizijo za neodvisno in močnejšo Evropo. Ta...
Današnje jutro bo še hladno, kar pomeni novo nevarnost pozebe, za obdobje od 19. aprila do 4. maja pa napovedi Agencije RS za okolje kažejo na višje...