Nova razprava o sovjetskem vohunstvu v Beogradu
Pred okrožnim sodiščem v Beogradu se bo jutri začela razprava proti 14 vohunom, ki so že dolgo delali za sovjetsko obveščevalno službo. Glavna obtoženca sta inženirja Branko Putnik in Nedeljko Turudić iz Beograda. Med ostalimi obtoženci je tudi Stanko Dobrač, ki je bil predsednik pokrajinskega odbora sindikata kovinarjev LR Srbije.
V obtožnici je navedeno, da sta inženirja Putnik in Turudić že meseca aprila 1949 po nalogu organa NKVD Nikolaja Kolokolova začela sabotirati na svojih službenih mestih. Inženir Putnik je bil tedaj direktor podjetja za graditev proge Lupoglav – Štalija, medtem ko je inž. Turudić opravljal dolžnosti direktorja plana Glavne direkcije za graditev železnic. Sabotažne naloge svojih sovjetskih šefov sta izvrševala na ta način, da sta ukazala, naj se gradi proga z nasprotne strani, kar je povzročilo, da so morali prevažati gradbeni material 40 km daleč. Tudi na druge načine sta vodila delo drugače, kakor je bilo določeno v načrtih. (…)
Nekaj obtožencev je zbiralo vohunske podatke za nekdanjega tajnika sovjetskega veleposlaništva v Beogradu, Aleksandra Kudinova. Tudi ti vohuni so bili najeti že v začetku leta 1949. Posebna vohunska naloga je bila razbijanje sindikalnih in drugih organizacij, v katerih so bili obtoženci. (…)
Slovenski poročevalec, 4. oktobra 1951
Naši zavedni delovni ljudje preprečujejo nakane sovjetskih zločincev
Pred okrožnim sodiščem v Beogradu zaslišujejo že drugi dan priče, ki opisujejo, kar so same ugotovile glede vohunskega in sabotažnega početja obtožencev in tudi preprečile. V soboto sta, kakor smo že poročali, dve priči izčrpno opisali sabotažo, ki jo je počenjal obtoženi inž. Putnik na železniški progi Lupoglav – Štalije. Oba strokovnjaka nista niti slutila, da je inž. Putnik sovjetski vohun in saboter. Na progi sta našla nered in hotela sta dognati, kako je prišlo do tega, da se dela velika škoda. Ko je bil inž. Putnik klican na odgovornost, ni dal nobenih pojasnil in naposled je bil odstavljen. Strokovnjakom je postalo šele pozneje jasno, kaj je bil Putnik in zakaj je tako delal.
Tako je po zaslugi naših poštenih delovnih ljudi prišlo na dan marsikaj, kar so sovjetski »prijatelji« in »pokrovitelji« storili, da bi izpodkopavali gospodarsko in obrambno moč naše države. Ves proces kaže, da so začeli sovjetski predstavniki svoje razdiralno delo takoj po prihodu v našo državo in da so najemali za pomočnike ljudi, od katerih so pričakovali, da bodo sposobni izvrševati vsa njihova naročila. (…)
Zasliševanje prič se danes nadaljuje.
Slovenski poročevalec, 16. oktobra 1951
Konec razprave o sovjetskem vohunstvu
Pred okrožnim sodiščem v Beogradu se je v nedeljo nadaljevala in končala razprava o sovjetskem vohunstvu. Govorili so še nekateri zagovorniki, ki so skušali zmanjšati odgovornost svojih klientov z zatrjevanjem, da so postali slepo orodje v rokah sovjetskih predstavnikov zaradi pomanjkanja zavednost in trdne volje. Ko so zagovorniki končali svoje govore, so dobili besedo obtoženci.
Razen treh so vsi izražali svoje kesanje ter prosili, naj sodišče upošteva, da so bili zapeljani in zlorabljeni. To je zlasti poudarjal Branko Putnik. Miloševičeva, Visocki in Šabić pa so izjavili, da niso krivi. (…)
Sodba bo izrečena danes ob 16. uri.
Slovenski poročevalec, 23. oktobra 1951
Obsodba sovjetskih vohunov in saboterjev
Senat okrožnega sodišča v Beogradu je po 14-dnevni razpravi o sovjetskem vohunstvu razglasil naslednjo sodbo: inž. Branko Putnik je obtožen na smrt z ustrelitvijo, inž. Nedeljko Turudić na dosmrtni strogi zapor, Slobodan Milovanović, bivši nameščenec, na 18 let strogega zapora in na 4 leta omejitve državljanskih pravic, (…) Olga Miloševičeva, bivša knjigovodkinja na gradbišču v Pančevu in v prometnem ministrstvu, na 11 let strogega zapora in 3 leta omejitve državljanskih pravic, (…) Nikola Visocki, tehnik, na 8 let strogega zapora in na 3 letno omejitev državljanskih pravic; Josip Šabić, nameščenec, pa na 7 let strogega zapora in na 2 letno omejitev državljanskih pravic.
Slovenski poročevalec, 24. oktobra 1951
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib