Že takrat sem se v medijih odzvala na poročila o pomanjkanju medicinskih sester, o zaprtju bolniških sob in oddelkov v UKC Ljubljana. Pa to ni osamljen primer opozarjanja na problematiko na področju zdravstvene nege. Že od leta 2008 dalje so o tem problemu obveščeni odločevalci, vsi aktualni ministri za zdravje leve in desne vlade. In kaj se je zgodilo v teh 13 letih?

To, da smo danes priča razpadajočemu zdravstvenemu sistemu, ki se je dokončno zlomil ravno v času najhujše epidemije. Danes uporabniki zdravstvenih storitev ne morejo biti deležni nenujnih zdravstvenih storitev, pod pretvezo koronske krize.

Minister za zdravje Janez Poklukar sicer zatrjuje: »Prvič v 30-letni zgodovini Slovenije lahko govorimo o razpisu za skrajševanje čakalnih vrst. Epidemija, ki traja že več kot leto in pol, nas je vse postavila v zelo neprijeten položaj, predvsem pa je vplivala tudi na stanje v zdravstvu, kjer so se ustavili številni programi. Zaradi pomanjkanja kadra je bilo treba premeščati delavce na covidne oddelke in čakalne vrste so se posledično podaljševale. Pred jesenskim valom je to slaba popotnica, vendar si ne smemo zatiskati oči.« Toda ali se bodo čakalne vrste ob pomanjkanju medicinskih sester res skrajšale?

In ravno minister za zdravje Janez Poklukar, ki je bil na položaju generalnega direktorja UKC Ljubljana v času od 1. avgusta 2019 do 23. februarja 2021, je imel možnost urediti razmere v največjem javnem zdravstvenem zavodu, saj je bil s problematiko več kot seznanjen. Sam je ugotovil, da je razmerje v plači diplomirane medicinske sestre, ki dela na intenzivnem oddelku, in diplomirane medicinske sestre, ki je na vodstvenem položaju, 1 proti 15. Elite zdravstvene nege so zase poskrbele, imajo visoke plače, kar so jim dopuščale vse dosedanje vlade.

Za nastalo nevzdržno stanje in napačno strategijo zdravstvene nege sta v prvi vrsti odgovorna Zbornica zdravstvene in babiške nege ter sindikat zdravstvene nege, ki sta delovala enotno, z roko v roki, za njima pa seveda tudi generalni direktorji in državni sekretarji ter ministri za zdravje v vseh vladah, ki so sledili napačnim predlogom Zbornice zdravstvene in babiške nege. Degradacija srednjih medicinskih sester je bila strateška napaka. Srednje medicinske sestre z veliko izkušenj, s 15, 20 in več leti dela v najtežjih enotah, so morale zapustiti te enote. Danes, v času epidemije, jih ravno v najtežjih enotah primanjkuje in od njih je tudi odvisno, na kakšen način bomo premagali epidemijo. Da bi krizo še poglobili, je v letu 2019 minister za zdravje Aleš Šabeder sprejel dokument »Poklicne kompetence izvajalcev v dejavnosti zdravstvene nege«, ki strogo deli kompetence med srednje in diplomirane medicinske sestre. Nekatere kompetence so srednje medicinske sestre že imele, zdaj pa so jim odvzete, ker naj bi določena dela lahko opravljale le diplomirane medicinske sestre.

Takšen dokument je škodljiv za bolnika in stroko, saj med zaposlene vnaša nezadovoljstvo in jih spravlja v etične dileme. Kako pomembna sta sodelovanje in medsebojna pomoč med zaposlenimi, je pokazala tudi trenutna epidemija covida-19. Dokument v praksi ne živi. Da se nezadovoljstvo medicinskih sester nadaljuje, kaže njihovo odhajanje iz zdravstvenih ustanov, ker ne želijo več opravljati svojega poklica. Mnogih kritik medicinskih sester iz delovnega okolja, zdravnikov, tudi naših bolnikov o najslabšem dokumentu v zgodovini samostojne države nihče ni upošteval, ministra Aleša Šabedra in poslance v državnem zboru je prepričal sam vrh stroke zdravstvene nege. Ta vrh stroke so elite v Zbornici zdravstvene in babiške nege, ki težkega bolnika od blizu niso niti videle, kaj šele negovale. Glas iz delovnega okolja ne pride do vodilnih v javnih zdravstvenih zavodih, do odločevalcev pa še toliko manj.

Navdih, da ponovno pišem o problematiki zdravstvene nege in pomanjkanju medicinskih sester, sem dobila ob branju člankov nekaterih predstojnikov na Interni kliniki. Na Interni kliniki sem delala 23 let in zelo dobro poznam problematiko in organizacijo. Spoštovani predstojniki, zelo dobro ste opisali probleme, priznavate celo, da imate 70 postelj na Interni kliniki nezasedenih zaradi pomanjkanja medicinskih sester. Oglašate se najmanj 15 let prepozno.

Izjema je prof. dr. Marko Noč, ki opozarja tudi na problematiko medicinskih sester in javno nastopa v medijih že od leta 2012. Javno je opozoril na degradacijo srednjih medicinskih sester, spregovoril je o kompetencah in delitvi dela na prafaktorje, ki v medicini ne delujejo. Bil je osamljen v opozarjanju, kot sem bila tudi sama, šikanirana od vodstva in degradirana. Če bi se takrat oglasili tudi strokovni direktorji in predstojniki oddelkov, bi lahko preprečili nastalo situacijo in fluktuacijo usposobljenih medicinskih sester. Razlog za to, da medicinske sestre odhajajo iz zdravstvenih ustanov, je nizka plača, saj jih večina dela za zajamčeno plačo, na najtežjih delovnih mestih v triizmenskem delu.

Čeprav je zakonodaja omogočala, da bi srednje medicinske sestre z dolgoletnimi izkušnjami pridobile kompetence v letu 2019, jim glavne medicinske sestre oddelkov tega niso odobrile in je šlo za subjektivno voljo posameznega vodstvenega kadra. To so priznali celo sindikati. In kaj so sindikati naredili za delavce?

Zato me zdaj še bolj preseneča pisanje o pomanjkanju medicinskih sester in praznih posteljah na oddelkih. Stisko vam rešujejo študenti fakultete za zdravstveno nego. Ali imajo študenti kompetence, ki so izredno pomembne za samostojno delo, imajo licenco? Ali so varni za bolnike?

Strategija Zbornice zdravstvene in babiške nege zahteva razmerje 70 proti 30 odstotkov v prid diplomirani medicinski sestri. Mi potrebujemo v bolnišnicah 70 odstotkov medicinskih sester, ki delajo ob bolniku in 24 ur ob bolniški postelji, 30 odstotkov pa za vodenje in organiziranje. Ob tem je treba poudariti, da bi moral vodstveni kader in medicinske sestre na funkcijah za ohranjanje licence opravljati delo neposredno z bolnikom. Tudi trenutni minister za zdravje Janez Poklukar za ohranitev licence dela ob sobotah v ambulanti, da ohranja stik z bolniki. Za medicinske sestre to ne velja, veljavno licenco lahko na Zbornici zdravstvene in babiške nege pridobijo tudi brez opravljanja dela neposredno z bolniki. To je tudi diskriminatorno do medicinskih sester, ki svoje delo opravljajo profesionalno ob bolniški postelji, v triizmenskem turnusu in dežurstvu.

Dejstvo je tudi, da Zbornica zdravstvene in babiške nege ne upošteva internega strokovnega izpopolnjevanja za licenčne točke na področju zdravstvene nege. Licenčnih točk ni mogoče pridobiti s strokovnim izpopolnjevanjem v UKC Ljubljana, temveč le pri pooblaščenem organizatorju, Zbornici zdravstvene in babiške nege. Tako UKC Ljubljana plačuje za svoje zaposlene visoke kotizacije, medtem ko je strokovno izpopolnjevanje v kliničnem okolju brezplačno. Ta ista zbornica ne priznava tečaja »Temeljni postopki oživljanja«, ki ga zaposleni opravijo v UKC Ljubljana v Medicinskem simulacijskem centru pod vodstvom vrhunskih strokovnjakov in v vrhunski ustanovi. O vsem tem je bilo obveščeno tudi vodstvo UKC Ljubljana, takratni generalni direktor in sedanji minister za zdravje Janez Poklukar. In kaj je naredil?

Zgroženi smo, da vodstvo UKC Ljubljana in aktualni minister za zdravje Janez Poklukar, ki je s to problematiko seznanjen, že vrsto let tolerirata stvari, ki so nesprejemljive. Z opustitvijo dolžnega ravnanja Zbornici zdravstvene in babiške nege dopuščata, da neupravičeno bogati s plačevanjem obveznih vsebin stalnega strokovnega izpopolnjevanja, ki ga je treba po veljavnih predpisih opraviti izključno pri tej zbornici, čeprav tečaj »Temeljni postopki oživljanja« v okviru UKC Ljubljana za svoje zaposlene brezplačno organizirajo vrhunski strokovnjaki. Pogojevanje izpopolnjevanja glede obveznih vsebin pri Zbornici zdravstvene in babiške nege kaže na elemente korupcije, saj javni zdravstveni zavod plača kotizacije tečaja, posamezniki iz UKC Ljubljana pa predavajo na tej zbornici in si izplačujejo honorarje. Ob takem pomanjkanju medicinskih sester so še na dan tečaja odsotne z delovnega mesta. Ali je to racionalno in gospodarno?

Minister za zdravje Janez Poklukar ima možnost in dolžnost, da Zbornici zdravstvene in babiške nege predlaga spremembo predpisov na področju javnih pooblastil glede načina izpopolnjevanja pri obveznih vsebinah v posameznem licenčnem obdobju za pridobitev veljavne licence. Ali bo ministrstvo za zdravje, ki je Zbornici zdravstvene in babiške nege podelilo javna pooblastila, izvajalo nadzor nad davkoplačevalskim denarjem?

Menim, da bi morale biti obvezne vsebine za pridobitev licenčnih točk brezplačne, ker so nujno potrebne za ohranitev licence, medtem ko Zbornica zdravstvene in babiške nege za nečlane zaračunava dvojno kotizacijo.

Tako kot je napisal prof. dr. Marko Noč: diagnoze so že zdavnaj znane. Politiki in odločevalci, preidite od leporečenja k dejanju, upoštevajte stroko in začnite že spreminjati stvari. Moderna organizacija zdravstvenega dela se razvija samo v timih različnih specialnosti, nikakor ne v delitvi. Bojim se, da je že pozno, poklic medicinske sestre je degradiran. Medicinske sestre ne želijo več opravljati težkega in odgovornega dela za zajamčeno plačo, bežijo iz poklica, zapuščajo javne zavode in najtežje enote. Medicinske sestre, nekoč angeli v modrem, so danes izčrpane, obupane in polomljenih kril.

MARIJA ŠPELIČ, diplomirana medicinska sestra