Raketa talibanov je zadela dom njene družine, pri čemer je njen brat izgubil življenje, njej pa je raketa hudo poškodovala hrbtenjačo. Bayatova pravi, da je življenje ženske v Afganistanu že tako ali tako težko, za invalidno žensko pa je še veliko težje. Afganistanci namreč invalidno žensko vidijo kot nepopolno in nekoristno za družbo, zato je imela Bayatova veliko srečo, da jo je njena družina podpirala. Le tako je namreč lahko dokončala študij na univerzi in ustanovila ekipo košarkaric na vozičkih. Kasneje je našla delo pri Rdečem križu, ki ga je opravljala vse do dne, ko so talibani prevzeli oblast v Kabulu. »Jaz vem, kdo so talibani, meni in moji družini so prizadejali neizmerno trpljenje,« pravi Bayatova, ki je vedela, da zaradi njene prepoznavnosti in javno izrečenih kritik na račun talibanov ne zanjo ne za moža Ramesha Naika ni več varno živeti v afganistanski prestolnici. S pomočjo angleškega filmskega režiserja Mata Whitecrossa, ki jo je spoznal ob snemanju dokumentarca o paraolimpijskih športnikih, in španskega novinarja Antonia Pampliega so ju uspeli spraviti na seznam tistih, ki so lahko Kabul zapustili z letalom. Svoj nov dom sta našla v Baskiji pri klubu Bidaidea v Bilbau. V njihovi ekipi sta pred kratkim že odigrala prvo tekmo in pravita, da so ju sprejeli odprtih rok in jima pomagajo, kjer le morejo.

Nilofar Bayat košarka na vozičkih Kabul Afganistan talibani Mat Whitecross Bilbao