K višjemu primanjkljaju je prispevala rast odhodkov, kjer so se po podatkih finančnega ministrstva najbolj povečala sredstva za zaposlene, transferji posameznikom in gospodinjstvom, drugi tekoči domači transferji ter sredstva za investicije.
Obveznosti za izplačila plač in prispevkov so se povečale za 11,5 odstotka na 1,21 milijarde evrov. To povišanje je posledica napredovanj in dogovora o plačah, višjega izplačanega regresa, sprostitve izplačil delovne uspešnosti ter dodatkov za delo v rizičnih razmerah.
Za 13,2 odstotka so bili v primerjavi s prvimi devetimi meseci lani višji izdatki za blago in storitve, medtem ko je bilo za poplačilo obresti izplačanih 6,7 odstotka manj denarja kot lani v tem času. Nižji izdatki iz tega naslova so posledica operacij državne zakladnice z upravljanjem javnega dolga, pravijo na ministrstvu.
V okviru tekočih transferjev je bilo v devetih mesecih izplačanih 676,8 milijona evrov, največ za povračila nadomestila plače za začasno čakanje na delo. To je 41,3 odstotka manj kot pred letom. Izplačila transferjev posameznikom in gospodinjstvom so se povečala za 38,1 odstotka in so v devetih mesecih skupaj znašala dobri dve milijardi evrov.
Za ukrepe po protikoronski zakonodaji je bilo iz državnega proračuna letos do konca septembra izplačanih 2,27 milijarde evrov, potem ko se je v letu 2020 ta znesek ustavil pri 1,88 milijarde evrov.
Vplačila v proračun EU so v tem obdobju znašala 440,4 milijona evrov in so glede na enako obdobje lani višja za 17,8 odstotka. Ta rast je po navedbah finančnega ministrstva skladna s sprejetim proračunom EU in je posledica izstopa Združenega kraljestva iz unije.
Po drugi strani je še višji primanjkljaj ublažila občutna rast prihodkov, predvsem na račun višje rasti dohodnine, davka od dohodkov pravnih oseb, davka na dodano vrednost ter prejetih sredstev iz EU. Davkov se je v devetih mesecih v proračun steklo 6,64 milijarde evrov oz. 20,6 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Pri tem so se prilivi od dohodnine povečali za 36,8 odstotka, od davka od dohodkov pravnih oseb za 53,9 odstotka, od davka na dodano vrednost za 17,5 odstotka, od trošarin pa za 8,1 odstotka.
Dolg državnega proračuna se je septembra zmanjšal za 66 milijonov evrov in je bil zadnji dan meseca pri 37,2 milijarde evrov.
Zaradi višjih cen energentov inflacija že 3-odstotna
Cene življenjskih potrebščin so se oktobra na letni ravni v povprečju zvišale za tri odstotka, na mesečni ravni pa za 0,9 odstotka. Letno inflacijo so najbolj višali dražji naftni derivati, na mesečni ravni pa so inflacijo višale cene oblačil in obutve, je danes objavil statistični urad. Povprečna 12-mesečna rast cen je bila po podatkih državnih statistikov enoodstotna, medtem ko je bila v istem obdobju prejšnjega leta 0,4-odstotna.
K letni inflaciji so oktobra največ, 1,6 odstotne točke, prispevali dražji naftni derivati. Po podatkih statističnega urada se je dizelsko gorivo podražilo za 39,8 odstotka, tekoča goriva za 39 odstotkov, bencin pa za 31,7 odstotka.
Na mesečni ravni so bile cene življenjskih potrebščin v povprečju za 0,9 odstotka višje. Na mesečno inflacijo je najmočneje vplivala (0,5 odstotne točke) sezonska menjava kolekcij oblačil in obutve, saj so se cene v tej skupini v enem mesecu v povprečju zvišale za 7,3 odstotka.
Stopnja anketne brezposelnosti 3,9-odstotna
Mesečna stopnja anketne brezposelnosti je bila septembra 3,9-odstotna, torej enaka kot avgusta. Statistični urad ocenjuje, da je bilo septembra brezposelnih okoli 40.000 oseb, od tega več žensk. Na letni ravni je bila anketna stopnja brezposelnosti za 1,3 odstotne točke nižja kot v septembru 2020.
Med brezposelnimi osebami med 15. in 74. letom je bilo septembra 45 odstotkov moških in 55 odstotkov žensk. Stopnja anketne brezposelnosti med moškimi je bila 3,2-odstotna, med ženskami pa 4,7-odstotna, je danes sporočil statistični urad.
