Pravi se ji ruska torta, čeprav je tako italijanska, da bolj ne bi mogla biti. Značilna je za Verono, mesto Julije in Romea, kjer ji po italijansko pravijo torta russa. Gre za izvrstno, značilno veronsko sladico, ki je sestavljena iz oboda listnatega testa, polnjena pa je z nežno mešanico zmletih mandljev, zdrobljenih piškotov amaretti in jajc.

Ime so ji najbrž nadeli veronski slaščičarji, in sicer po njeni posebni obliki, ki zaradi zavihkov listnatega testa spominja na ušanko, značilno rusko pokrivalo oziroma neke vrste kučmo z značilnimi zavihki, s katerimi si lahko v hudem mrazu pokrijemo ušesa ali pa jih v bolj mili zimi dvignemo in na vrhu pokrivala povežemo z vrvico. O njenem nastanku sicer med Verončani kroži precej romantična legenda, ki jo turistom pred izložbo kakšne slaščičarne pripovedujejo tudi tamkajšnji vodniki. Neki veronski slaščičar, ki je delal v kuhinji na veliki trgovski ladji, ki je plula tudi po Črnem morju, se je v pristanišču v Odesi zaljubil v čedno Rusinjo z azurno modrimi očmi. Prav zanjo naj bi si izmislil odlično torto, ki je bila tako dobra, da jo je začel pripravljati tudi doma, ko se je vrnil v Verono. Idealna zgodba za tako romantično mesto, čeprav ni jasno, ali je v Verono pripeljal tudi Rusinjo…

V primerjavi z drugimi značilnimi veronskimi slaščicami je ruska torta razmeroma mlada, saj naj bi nastala šele v drugi polovici prejšnjega stoletja. Za pripravo je razmeroma poceni in enostavna, a tako zelo okusna in aromatična, da se je hitro močno razširila in v le nekaj desetletjih postala ena najpogosteje pripravljenih sladic veronskih mater in babic ter tradicionalna sladica, obvezna ob nedeljskem kosilu. Na voljo je seveda tudi v vseh najboljših slaščičarnah v mestu, kjer po njej povprašujejo tako domačini kot turisti.

Ste se kdaj vprašali, od kod sploh izvira ime za torto – pecivo okrogle oblike, navadno iz več plasti biskvitnega testa, med katerimi je nadev? Prav iz italijanščine, kjer ji seveda prav tako pravijo torta, beseda pa je starejšega, latinskega izvora, ko je torta oziroma turta predstavljala vrsto okroglega in ploščatega pšeničnega kruha ali kolač. Enakega izvora je tudi francoska beseda tourte, ki v deželi sira in vina označuje z mesom napolnjen kolač.

TORTA RUSSA DI VERONA – RUSKA TORTA IZ VERONE

SESTAVINE ZA 8 OSEB

170 g moke tip 500,

150 g sladkorja,

100 g masla,

100 g piškotov amaretti,

100 g mandljev,

3 jajca,

7 g suhega kvasa za sladice,

1 ščepec soli,

1 žlica likerja amaretto,

230 g listnatega testa,

sladkor v prahu.

PRIPRAVA

1 Pečico vključimo na 180 °C. Na zelo majhnem ognju stalimo maslo in pustimo, da se ohladi. Medtem v mešalniku drobno sesekljamo mandlje z 20 g sladkorja, ki ga vzamemo iz skupnega odmerka. V manjši posodi lahko kar z rokami zdrobimo piškote. Z ročnim mešalnikom stepemo jajca skupaj s preostalim sladkorjem, da zmes postane penasta. Vanjo med stalnim mešanjem dodamo staljeno maslo, sesekljane mandlje s sladkorjem, moko, kvas, zdrobljene piškote, liker in ščepec soli. Mešamo, da nastane gladka zmes.

2 Pekač za torto premera 20 cm z visokim robom obložimo s papirjem za peko in vanj položimo razvaljano listnato testo tako, da konci povsod visijo malo čez rob. V nastalo testeno skledo vlijemo pripravljeno mešanico in jo deloma prekrijemo s konci (vogali) listnatega testa, ki so viseli čez rob. Model porinemo v ogreto pečico (na spodnjo tretjino) in pečemo približno 60 minut.

3 Če začne torta na površju preveč temneti, jo lahko pokrijemo s papirjem. Ko je pečena, jo vzamemo iz pečice in popolnoma ohladimo, preden jo vzamemo iz modela in odstranimo papir za peko. Po želji posujemo s sladkorjem v prahu, narežemo in postrežemo. Pokrito lahko hranimo 2–3 dni, a verjetno je bo prej zmanjkalo.

Čas priprave in peke: 80 minut

KOSTANJEVA JUHA

Potrebujemo

50O g pečenih kostanjev,

2 čebuli,

2 korenčka,

1 koren peteršilja,

1 strok česna,

1 košček zelene,

4 žlice bučnega olja,

1 dl belega vina,

morsko sol, sveže zmlet poper,

1 vejico peteršilja za okras.

Priprava

Kostanj olupimo. Čebulo in česen ločeno drobno nasekljamo. Korenček in peteršilj ostrgamo in narežemo, zeleno olupimo in narežemo. V večjem loncu na bučnem olju skupaj popražimo čebulo, korenček, peteršilj in zeleno, na koncu dodamo česen. Ko se zelenjava nekoliko popeče, zalijemo z vinom. Ko povre, dodamo liter vrele vode in kuhamo, da se zelenjava zmehča. Začinimo in dodamo kostanje, nekaj jih prihranimo. Gladko zmeljemo s paličnim mešalnikom, nadevamo v skodelice in okrasimo z zdrobljenimi kostanji ter peteršiljem. Na Bavarskem radi dodajo še koščke popečene slanine.

JESENSKA SOLATA S FIŽOLOM, RADIČEM IN TUNINO

Potrebujemo

415 g belega fižola (pločevinka),

160 g tunine (pločevinka),

1 glavo radiča,

4 žlice nasekljanega peteršilja,

6 drobnih mladih čebul,

4 stebla zelene,

1 majhno rdečo čebulo,

2 stroka česna,

1,5 dl oljčnega olja,

0,5 dl rdečega vinskega kisa,

2 žlički gorčice,

morsko sol, zmlet poper.

Priprava

Najprej v skledi gladko zmešamo preliv: čim boljše ekstra deviško oljčno olje, kis, sesekljan česen, gorčico, sol in poper. Posebej zmešamo peteršilj, drobno nasekljano zeleno in mlade čebule z zelenjem ter dodamo tri žlice preliva. V večji skledi nežno zmešamo, odcejen fižol, odcejeno tunino in preostali preliv. Solimo in popramo po okusu. Na krožnike nadevamo oprane in natrgane liste radiča. Nanje nadevamo mešanico fižola s tunino, po vrhu pa še mešanico zelenjave. Na vrh pa posujemo še sesekljano rdečo čebulo ter po okusu še malo soli in popra ter kakšen brizg olja in takoj postrežemo.

nedeljsko kosilo recept ruske torte