Poti so nastale na največjem rečnem biosfernem območju v Evropi, ki ga je septembra Unesco zaščitil kot prvo na svetu, ki se razteza v petih državah.
Partnerji projekta pravijo, da je to enoten model za trajnostni gospodarski razvoj regije in hkratno ohranjanje naravne dediščine. Povezal je različne ustanove in organizacije, od turističnih in ponudnikov storitev do občin, regij in nevladnih organizacij ter zavarovanih območij, da bi ustvaril nove priložnosti za regijo in lokalne skupnosti.
Nina Lebar z Občine Velika Polana, ki je eden projektnih partnerjev, je ob koncu projekta povedala, da turizem in turisti ne poznajo meja, ampak iščejo pristno doživetje in izkušnjo. Kolesarska pot Evropska Amazonka je po njenih besedah projekt, kjer se ne ozirajo na meje, ampak povezujejo naravno in kulturno dediščino, ljudi, običaje in lokalno kulinariko skozi izbrane pakete turističnih doživetij in jih ponujajo turistom.
Območje ob Muri, Dravi in Donavi je treba bolje varovati in ga ohraniti za prihodnje rodove
Arno Mohl iz Svetovnega sklada za naravo (WWF) pa je poudaril, da je treba območje ob Muri, Dravi in Donavi bolje varovati in ga ohraniti za prihodnje rodove brez negativnih vplivov, kot so elektrarne in regulacije strug, ob tem pa mora postati razvojna priložnost za gospodarstvo in domačine.
Kolesarska pot je razdeljena na 27 etap in poteka od Cmureka v Avstriji do Mohača na Madžarskem oziroma po južni etapi do Somborja v Srbiji, v Sloveniji pa obsega okoli 200 kilometrov v 13 občinah ob Muri, kjer je mogoče doživeti naravo v vsej njeni polnosti.
Vse tri reke so na tem območju večinoma prosto tekoče, kar je v Evropi že redkost. Celotno petdržavno Unescovo biosferno območje Mura-Drava-Donava obsega milijon hektarjev izjemnih naravnih in kulturnih krajin ter je območje biotske raznovrstnosti in redkih naravnih habitatov - poplavnih gozdov, gramoznic in prodišč ter mokrišč.