Hotel Union je bil takrat prvi hotel v mestu, zgrajen po najsodobnejših smernicah, hkrati je bil največja zgradba v mestu. V obdobju pred prvo svetovno vojno so se v zvezi s hotelom kresale tudi ostre politične iskre, kajti liberalnim in socialno naravnanim političnim strankam ni bilo pogodu, da so v hotelu našle prostor nekatere organizacije katoliške usmeritve. V 116 letih obstoja je hotel doživel vrsto obnov, dozidav in preureditev. Ena večjih je bila izvedena v sedemdesetih letih preteklega stoletja, zgodovinski del hotela je bil deležen velike prenove leta 2010, letos pa so odprli temeljito prenovljene prostore v prvem nadstropju. V veliki koncertni dvorani, prenovljeni leta 1935, je kar 90 let deloval Kino Union. V prostorih hotela so se v vsej dobi njegovega obstoja družila ali v njih prenočevala mnoga znana imena, med drugim imenitni slovenski slikarji in književniki Rihard Jakopič, Hinko Smrekar, Ivan Tavčar, Ivan Cankar in Oton Župančič, ter svetovno znane osebnosti, kot so kraljica Elizabeta II., Bill in Hillary Clinton, dalajlama, Orson Welles in druge.
Hotel »Union« – novi »Katoliški dom«?
Vsakdo nam mora priznati, da je vse naše postopanje napram bodočemu hotelu »Union« strogo lojalno. Nič ne vprašujemo, kdo da zida ta hotel in vodi nas le želja, da bi dobro uspeval. Odkrito priznamo, da je v Ljubljani potreben lep in eleganten hotel prve vrste, hotel, kjer bo imela tudi slovenščina svojo veljavo. Prav zato je pa treba, da tudi pri hotelu odločajoči krogi na to gledajo in da se izogibajo vsemu, kar bi znalo hotelu škodovati. Žal, da moramo reči, da dotični gospodje nimajo pravega smisla za to. Ko so se nam sporočile prve pritožbe — zaradi protekcije pri oddaji stanovanj – jih nismo hoteli uvaževati. Zdaj pa smo nekaj izvedeli, o čimer moramo izpregovoriti v splošnem interesu. Kaže se namreč, da postane hotel »Union« nekak novi – »Katoliški dom«. Tak hotel, kakršen bo »Union«, je pač samo namenjen gotovim slojem in na to bi moralo vodstvo vedno gledati. (…) Še predno se je otvoril hotel, so se v tem poslopju poleg različnih duhovnikov in tercijalcev naselila tri klerikalna društva, »Krščansko-socialna zveza«, »Katoliško delavsko društvo« in »Društvo štacunskih in poljedelskih hlapcev«. (…) Mislili smo, da bo to pridobitev, ki bo kot nevtralno zbirališče imelo ugoden vpliv na socialno življenje in tudi vpliv na promet tujcev, a zdaj vidimo, da hotel »Union« ne bo drugega, kakor nov »Katoliški dom«. (…)
Slovenski narod, 20. maja 1905
Dobavljenje iz Nemčije za slovenski hotel »Union«
Znano je, da so se vsa dela pri tukajšnjem katoliško narodnem hotelu »Union« oddala večinoma le nemškim obrtnikom, domače se je pa prezrlo in nič upoštevalo. Temu se ni čuditi, saj je hotel »Union« v rokah klerikalcev, to je tistih ljudi, ki imajo narodnosti vedno polna usta, v dejanju pa prodajo svoje domoljubje za vsako ceno. Da je temu v polni meri tako, dokazuje tudi nastopno dejstvo. Kakor se nam danes piše iz Prage je delniška družba »Union« naročila dobavljenje kovin za 40.000 K pri nemško-nacionalnem Kruppu, ki je lastnik berndorfske tovarne kovin. Da Krupp ni ravno prevelik katoličan in vnet za Avstrijo, sledi iz tega, da je njegov odvetnik na Dunaju, Israela Jakob Wechaler neizprosen sovražnik Slovanov. Dodati ni treba prav nobene besede!
Slovenski narod, 23. maja 1905
Otvoritev hotela Union
Danes ob 11. uri se je slovesno otvoril najmodernejši hotel ne le Ljubljane, temuč pač vseh planinskih dežel. K slavju se je zbralo lepo število odlične gospode, župan g. Iv. Hribar z nekaterimi magistralnimi uradniki, več občinskih svetnikov, zastopniki denarnih zavodov, raznih obrtnih tvrdk, delničarji itd. Stavbo je blagoslovil frančiškanski gvardijan g. Sattner. Predsednik stavbne delniške družbe g. dr. Gregorič je imel nato slavnostni govor. Naglašal je, da je nova stavba ponos naši ljubi, lepi Ljubljani, kateri smo pripravljeni vse žrtvovati. Ogromna stavba se je izvršila brez vsake večje nesreče, kar je pri taki veliki stavbi vsekakor nenavadno. (…) Ustvaritelj Uniona arhitekt pl. Vancaš je razložil temeljito crteže in razdelitev interesantne, orjaške zgradbe, nakar so si šli udeleženci ogledovat notranje prostore pod strokovnjaškim vodstvom. (…)
Slovenski narod, 28. oktobra 1905
Klerikalno lopovstvo.
Z velikanskim pompom je včerajšnji »Slovenec« oznanil Ljubljančanom, da je bilo v četrtek na klerikalnem ženskem shodu v »Unionu« zbranih nad 3000 žensk, ki so protestirale proti ljubljanski ženski mulariji. Razni klerikalni gromovniki so farbali navzoče ženske, da se je kar kadilo. Mi smo zaščitniki ženskega stanu, je neprestano povdarjal dr. Šusteršič. Sedaj pa poglejmo vspeh tega shoda. Shod se je končal z velikim deficitom. »Unionova« dvorana ni plačana. Kdo jo naj plača. Dr. Šusteršič, Krek in Lampe gotovo ne. Plačati jo bodo morale uboge ženske, ki so bile na shodu. Klerikalci namreč že hodijo po mestu od ženske do ženske in nabirajo prispevke po 10 vinarjev za neplačano »Unionovo« dvorano. Tu se vidi klerikalna hinavščina v vsej svoji nagodi. Klerikalci rabijo ženske samo za štafažo. Ni čuda, da je radi tega med ljubljanskimi ženskami sedaj veliko razburjenje in da se mnogim delavkam že odpirajo oči.
Jutro, 30. aprila 1911
Razmere v »Unionu«.
Gost kavarne »Union« nam poroča: Včeraj ob eni čez polnoč je zmogla kavarna grandhotela vsega vkup tri steklenice piva – od teh ena je bila bolj kot za navadnega gosta primerna za tržnega nadzornika – in prijateljem cigaret sta bili na razpolago – dve »dami«. Ali so vse pivo popili in vse cigarete pokadili gospodje upravni svetniki, ko so se posvetovali, kako onemogočiti rentabiliteto »Uniona« mi ni znano. Prav tako se nisem prepričal, ali jim je zmanjkalo tudi kofeta. Morda to pove vodstvo podjetja?
Zarja, 3. junija 1913
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib