Trenutno so v gozdovih na voljo gobe in kostanj, orehi pa se že sušijo na zapečkih in drugih suhih in zračnih mestih… Tako rekoč idealen čas za razmišljanje o dobrotah v lupinah, ki jih bo treba najprej streti.

Za oreh sicer velja, da so ga udomačili okoli 2000 let pred našim štetjem v Babilonu, današnjem Iraku, in že takrat je bil zelo pomemben del prehrane prebivalstva. Obstaja več vrst, poleg navadnega poznamo še brazilskega, indijskega, makadamijo, mandelj, pekanov oreh in pistacijo.

Ampak v naših krajih uspevajo predvsem navadni orehi, ki so bili včasih na mizi predvsem v prazničnih dneh, navadno v orehovi potici, danes pa jih v kuhinji srečujemo vse leto. Odlično se namreč podajo k raznovrstnim jedem, marsikdo pa redno uživa surova jedrca, nemalokrat kot del zajtrka, denimo v kombinaciji z medom. Jedrca vsebujejo kakovostne nenasičene maščobne kisline omega 3 in omega 6, veliko vlaknin, mineralov, vitaminov, malo beljakovin in komaj kaj sladkorjev. V njih najdemo tudi folno kislino in serotonin, ki velja za hormon sreče, ter številne naravne antioksidante. Strokovnjaki za prehrano priporočajo pest orehovih jedrc na dan. Če jih zaužijemo vsaj nekajkrat na teden, menda zmanjšamo možnost, da bi zboleli za srčno-žilnimi boleznimi, za rakom na prostati in pljučih, astmo, kroničnim bronhitisom…

Znano pa je, da orehi nekaterim povzročajo težave z zgago, a tudi za to obstaja nekaj rešitev. Nekateri orehe za kratek čas namočijo v vrelo mleko, nato jih operejo in posušijo v pečici ter šele nato zmeljejo. Še zanesljivejša metoda pa je uporaba razmaščenih mletih orehov, ki jih je mogoče kupiti pri nekaterih pridelovalcih orehovega olja.

Najpogosteje pri nas iz orehov sicer predvsem pozimi pečemo potico, različna peciva in kuhamo štruklje, manj znane pa so slane orehove jedi. Poleg uveljavljene kombinacije s pršutom in sirom si lahko zelo preprosto kosilo pripravimo tako, da na oljčnem olju popražimo čebulo in na rezance narezano sveže zelje. Posolimo in dodamo kuhane široke rezance, vse skupaj pa posujemo z zmletimi ali zdrobljenimi orehi. Morda se zdi kombinacija orehov in zelja čudna, ampak okusi se imenitno povežejo! Kot se neverjetno ujamejo okusi orehov, gob in paradižnika v tokratnem glavnem receptu za ragu oziroma testeninsko omako, ki vas utegne presenetiti s polnostjo okusa.

REZANCI Z RAGUJEM IZ OREHOV IN GOB

SESTAVINE ZA 4 OSEBE

100 g orehovih jedrc,

2 čebuli,

1 steblo zelene,

2 korenčka,

1 svež čili,

4 stroki česna,

1 žlica paradižnikove mezge,

1 dl terana ali refoška,

400 g paradižnika (koščki),

300 g mešanih gob,

400 g rezancev ali špagetov,

morska sol,

timijan, origano, lovor,

oljčno olje,

parmezan (po želji)

PRIPRAVA

1 Jedrca orehov nadrobimo ali nasekljamo in počasi popražimo v suhi ponvi, da lepo zadišijo in malenkost porjavijo. Gobe očistimo, drobno narežemo in pražimo v ponvi na malo olja tako dolgo, da tekočina povre. Čebulo in česen olupimo in ločeno drobno nasekljamo, korenček ostrgamo in narežemo na drobne kockice, zeleno in čili operemo in nasekljamo. Če je čili zelo pekoč, lahko odstranimo semenje, da pekočino nekoliko omilimo.

2 V zares veliki ponvi (na koncu bomo vanjo dodali še testenine) na malo olja skupaj popražimo čebulo, korenček in zeleno, da lepo zadiši in čebula začne malo rjaveti. Šele nato dodamo čili, česen in lovorov list. Malo popražimo, da česen zadiši, nato zalijemo z vinom in premešamo. Ko tekočina skoraj povre, dodamo paradižnikovo mezgo, pomešamo in še malo popražimo.

3 Dodamo paradižnik – koščke ali pire iz pločevinke, v sezoni pa seveda svežega, narezanega na manjše kocke. Solimo in po želji popramo ter dodamo ne prevelik ščep origana in prav takšen ščep timijana. Dobro premešamo, pokrijemo in pustimo, da se 20 minut počasi kuha. Približno 5 minut pred koncem primešamo gobe in orehe.

4 Medtem skuhamo testenine (najbolje minuto manj, kot je označeno na embalaži), jih odcedimo in stresemo v ponev k omaki. Dobro premešamo, postavimo na mizo in ponudimo s parmezanom ter seveda kakšnim prijetnim vinom. In še nekaj: če izvzamemo parmezan, bodo po tej jedi prav radi posegli tudi vegani.

Čas priprave in kuhanja: 30 minut

BUČNA JUHA Z OREHOVIM PESTOM

Potrebujemo:

600 g olupljene in očiščene buče,

1 korenček,

1 koren peteršilja,

1 čebulo,

3 stroke česna,

1 dl bučnega olja,

1 ščep timijana,

morsko sol,

sveže zmlet poper,

1 pest orehovih jedrc.

Priprava

Očiščeno bučo narežemo na majhne kose. Čebulo nasekljamo, korenček in peteršilj pa ostrgamo in narežemo na kolobarje. Vse skupaj popražimo na 0,5 dl bučnega olja. Ko čebula postekleni, dodamo narezan česen. Ko ta zadiši, dodamo bučo, malo popražimo in zalijemo z 1 litrom vroče vode. Kuhamo, da se vse sestavine zmehčajo, solimo in popramo ter začinimo s timijanom. Gladko zmeljemo s paličnim mešalnikom in ponovno zavremo ter odstavimo. Orehe zmeljemo ali zdrobimo ter jim primešamo preostalo olje in ščep soli. Z nastalim pestom garniramo juho, nadevano v skodelice.

OREHOVI ROGLJIČKI

Potrebujemo:

500 g bele moke,

300 g masla,

200 g drobno zmletih orehov,

200 g sladkorja v prahu,

2 celi jajci,

1 vaniljev sladkor,

sladkor v prahu za posip,

staljeno čokolado za pomakanje (po želji).

Priprava

Iz vseh sestavin zamesimo gladko testo in čez noč pustimo pokrito počivati v hladilniku. Pečico segrejemo na 175 stopinj Celzija. Za vsak rogljiček vzamemo za oreh testa, ki ga z dlanjo povaljamo po podlagi, da nastane svaljek premera en centimeter. Med polaganjem na pekač, obložen s papirjem za peko, svaljek oblikujemo v rogljiček. Pekač damo v pečico za 8 do 10 minut, odvisno, kako zapečene želimo. Ohlajene rogljičke povaljamo v sladkorju v prahu in ponudimo. Po želji lahko pečene rogljičke do polovice potopimo v staljeno čokolado.