Po šestih festivalskih dneh, natrpanih s filmskimi projekcijami in različnimi spremljevalnimi dogodki, se je sinoči v portoroškem Avditoriju končal 24. Festival slovenskega filma; na njem je bilo prikazanih več kot 80 filmov vseh zvrsti ter dolžin, od tega več kot 50 v tekmovalnem programu. O nagradah sta kot običajno presojali dve strokovni žiriji, ki sta podelili skupno 22 vesen, največ pa sta jih odnesla igrana celovečerca Prasica, slabšalni izraz za žensko v režiji Tijane Zinajić (ki je prejel sedem vesen, med drugim tudi tisto za najboljši film) in Inventura scenarista ter režiserja Darka Sinka, ki je osvojil štiri, med drugim za najboljšo režijo, Sinko pa je zanj prejel tudi nagrado za najboljšega debitanta.
Brez oziranja na trende
Omenjenima filmoma, ki sta prejela skoraj polovico nagrad, je sicer skupno dvoje: da se vsak na svoj način dotikata sodobnih »identitetnih« vprašanj, predvsem pa, da sta oba celovečerna prvenca – Tijana Zinajić se je uveljavila predvsem kot gledališka režiserka (četudi je pred leti že sorežirala omnibus Zgodbe iz sekreta), Darko Sinko pa je doslej snemal le kratke igrane in dokumentarne filme. Vseeno sta v tekmovalni konkurenci desetih celovečercev izstopala.
»To je film, ki poka od energije, življenja in naklonjenosti do svojih likov, ki ne igra na karto trendovskega minimalizma, ampak izrablja vse, kar se mu ponuja – in v vsem je dober,« je za film Prasica, slabšalni izraz za žensko (producirala ga je produkcijska hiša December skupaj s koproducenti) v utemeljitvi vesne za najboljši film zapisala strokovna žirija za celovečerne filme, ki so jo sestavljali igralec Primož Bezjak, režiserka in producentka Dana Budisavljević in režiser Želimir Žilnik. Za to »alter komedijo« o neprilagojeni mladi ženski, ki se znajde na življenjski prelomnici, so bili nagrajeni tudi Iza Strehar za najboljši scenarij, Liza Marijina za najboljšo glavno žensko vlogo (Eva) ter Anuša Kodelja za najboljšo stransko žensko vlogo (Nina), Neža Zinajić za najboljšo scenografijo in Matic Hrovat za najboljšo kostumografijo, Prasica, slabšalni izraz za žensko pa je postal tudi najboljši film po izboru občinstva.
Film Inventura, ki je po besedah žirije »na prvi pogled videti nevsiljiv in zadržan, a je vsaka njegova minuta domišljeno zrežirana«, je poleg režijske nagrade Darku Sinku vesne prinesel še Radošu Bolčini za najboljšo glavno moško vlogo (Boris), Dejanu Spasiću za najboljšo stransko moško vlogo (inšpektor Andrej) in Matiji Krečiču za najboljšo izvirno glasbo.
Opazna vloga koprodukcij
Vesno za najboljšo fotografijo je prejel Mitja Ličen za prispevek h koprodukcijskemu filmu Telesce v režiji italijanske avtorice Laure Samani, ki je bil nagrajen še z vesno za najboljšo manjšinsko koprodukcijo, vesno za najboljšo masko je dobila Martina Šubic Dodočić v koprodukcijskem filmu Oaza Ivana Ikića, vesno za najboljši zvok pa Julij Zornik v še eni koprodukciji, filmu Morena v režiji Antonete Alamat Kusijanović.
Za najboljši dokumentarni film je bil razglašen Odpuščanje v režiji Marije Zidar (producent je bil Vertigo), ki je prejel še vesno za najboljšo montažo (dobila sta jo Uroš Maksimović in Mariana Kozáková). Vesno za najboljši kratki igrani film so prejele Sestre v režiji Katarine Rešek - Kukle, vesno za najboljši animirani film pa Steakhouse v režiji Špele Čadež. Vesno za najboljši eksperimentalni film je strokovna žirija za »necelovečerne filme« (sestavljali so jo Robert Černelč, Matjaž Ivanišin in Hana Repše) namenila kratkemu filmu Vdor, ki sta ga zrežirala Matevž Jerman in Niko Novak, vesno za najboljši študijski film je dobil (ne)vidni, ki ga je v produkciji AGRFT zrežiral Anže Grčar, podeljeni pa sta bili še vesni za posebne dosežke – prejela sta ju animirani film Babičino seksualno življenje v režiji Urške Djukić in Emilie Pigeard ter koprodukcijski film Kazenski strel režiserja Roka Bička. Posebno omembo sta si prislužila še filma Iskre v času, svetovni računalniški podvig v režiji Jurija Grudna in Ameba režiserja Blaža Završnika.
Nagrado Art kino mreže Slovenije je prejela že omenjena celovečerna koprodukcija Morena, posebno omembo si je prislužila še Inventura, žirija Društva slovenskih filmskih publicistov Fipresci pa je za najboljši slovenski celovečerni film iz tekmovalnega programa izbrala Odpuščanje.
