Francoski predsednik Emmanuel Macron je predstavil 30 milijard evrov vreden program investicij v tehnologije prihodnosti do leta 2030, med drugim za prehod na vodik in električni avtomobil. Šest mesecev pred predsedniškimi volitvami je to dejansko njegov volilni program. Zelo očitno pa je dal vedeti, da stavi na jedrske elektrarne (JE), ki že zdaj oskrbujejo Francijo s 70 odstotki elektrike (svet pa le z 10 odstotki, še leta 1996 s 17 odstotki). Taka energetska usmeritev v času visokih cen zemeljskega plina, nafte in premoga ni presenetljiva. Pomemben je tudi argument, ki ga je nedavno dal Macronov gospodarski in finančni minister Bruno Le Maire: »Če hočemo elektriko, ki bo proizvedena brez emisij CO2, potem imamo za to JE.«
Visoki kriteriji varnosti
Sicer je Macron v svoji predstavitvi investicij v tehnologije prihodnosti izrecno omenil le mini nuklearke, katerim namenja milijardo evrov investicij. O najpomembnejšem, to je o podaljšanju delovanja starih JE, kar bo z njihovo modernizacijo stalo okoli 100 milijard evrov, in o gradnji JE tretje generacije, ki nosijo oznako EPR (evropski tlačnovodni reaktor), pa naj bi dal jasen odgovor čez nekaj tednov. V tej energetski krizi, ko v vseh velikih gospodarstvih sveta, razen v Nemčiji in Italiji, načrtujejo nove JE, mu najbrž ne bo preostalo drugega, kot da v nasprotju s svojim zakonom iz leta 2018, po katerem naj bi se delež elektrike iz JE do leta 2035 zmanjšal na 50 odstotkov, podpre njihovo gradnjo. Toda Francija ima velike težave, ko hoče zadostiti visokim kriterijem varnosti, ki so se uveljavili po katastrofi v Fukušimi leta 2011. Prva francoska EPR v Flamanvillu ob Rokavskem prelivu bi morala biti zgrajena že leta 2012, pa še vedno ni, stroški pa so z načrtovanih treh narasli na 12 milijard evrov.
Trenutno je samo še 49 odstotkov Francozov proti gradnji novih JE. Visoka cena ruskega zemeljskega plina daje vtis, kako pomembna je energetska neodvisnost. Med več kot 30 predsedniškimi kandidati sta nasprotnika novih JE predvsem Zeleni Yaddick Jadot in radikalni levičar Jean-Luc Mélenchon. Skoraj vsi drugi, tudi komunist Fabien Roussel in nekdanji socialistični minister Arnaud Montebourg, kar tekmujejo z obljubami o novih JE. Skrajni desničar Eric Zemmour jih obljublja kar deset.
Triintridesetletni reaktorji
Kandidat Zelenih Jadot zahteva, da se vsaj v naslednjih 25 letih zapre vse JE. V jutranjem intervjuju na televiziji France 2 je dejal: »Če hočemo znižati ceno energije, moramo vlagati v obnovljive vire, ki so čedalje cenejši, in ne v JE. V zadnjih desetih letih se je cena sončnih elektrarn znižala za desetkrat.« Opozoril je na veliko moč jedrskega lobija in dodal: »Veste, kam pošiljamo jedrske odpadke? V Sibirijo. In ali vi zaupate Rusiji, da z njimi prav ravna? Jaz ne.« Glede Mélenchonove zahteve, da se vse JE zaprejo v desetih letih, pa je dejal: »Tega ni mogoče narediti tako hitro. Sam nočem postaviti pod vprašaj gospodarstva in življenjskega standarda Francozov.« Sicer je Mélenchon nedavno vzkliknil: »Kaj bomo storili, če bo nekoč prišlo do jedrske nesreče v nuklearki pri Parizu?« V tem primeru bi bilo treba izseliti 12 milijonov ljudi. Sicer so že leta 1999, ko je prišlo do prevelikega segrevanja jedrskega reaktorja pri Bordeauxu, oblasti razmišljale, da bi izselile pol milijona prebivalcev. Predvsem s starostjo se povečuje možnost nesreče. Vseh 56 francoskih jedrskih reaktorjev ima v povprečju 33 let. Zgradili so jih za 30 let delovanja, a so jim podaljševali rok še za 20 let. Desničarski predsedniški kandidati zdaj zahtevajo 60 let obratovanja.