Stara modrost pravi, da ni nikoli tako slabo, da ne bi moglo biti še slabše. In če kdo to na lastni koži čuti v teh časih, je to zagotovo velika večina avtomobilske industrije. V najširšem pomenu te besedne zveze. Če se je še nedavno zdelo, da je pandemija covida-19 najhujši udarec, ki lahko udari avtomobiliste, ti prav zdaj spoznavajo, da jih je doletela še hujša kriza. Kriza, ki jo je pognalo, jo poganja in jo še nekaj časa bo poganjalo pomanjkanje čipov, zaradi česar trpi celotna proizvodna veriga in s tem izdelava in dobava končnih izdelkov – avtomobilov.
Pomanjkanje čipov, razloge za to in vplive na proizvodnjo smo tudi na teh straneh podrobno dokumentirali že večkrat, zdaj pa prihajajo tudi prve konkretne analize in napovedi, kolikšen vpliv je vse skupaj imelo in še bo imelo na proizvodne in prodajne številke novih avtomobilov. Domala vsem predvidevanjem analitikov pa je skupno, da so svoje napovedi, ki so bile še pred nekaj tedni in meseci povsem drugačne in so nakazovale hiter povratek na številke izpred pandemije, popravili za nekaj milijonov avtomobilov.
Največje znižanje napovedi doslej
Če bi namreč zdržale napovedi z začetka leta, bi se morale prav v tem času stvari že normalizirati, proizvodnja delovati s polno paro, številke pa rasti. A je ravno obratno. Za tem, ko so po podatkih podjetja IHS Markit v prvi polovici leta samo v Evropi proizvajalci dostavili 1,1 milijona avtomobilov manj od načrtov, je približna številka izgubljenih enot samo v tretjem četrtletju znašala 729.000, pri čemer je iz meseca v mesec slabše. Letošnjega septembra je denimo prodaja v Veliki Britaniji v primerjavi z lanskim padla za 34 odstotkov, s čimer je bil to najslabši september v 23 letih, v Italiji je bil padec 33-odstoten, v Nemčiji 26-odstoten… »In tudi napovedi za naprej so vse prej kot optimistične. Kriza se bo nadaljevala do konca leta in globoko v prihodnje. Prvo obdobje, ko lahko verjetno računamo na stabilizacijo dobavne verige, je druga polovica leta 2022, pravega okrevanja pa ne moremo pričakovati pred začetkom leta 2023,« pravi analitik pri IHS Mark Fulthorpe.
Isto podjetje je svoje napovedi o proizvodnji avtomobilov na globalni ravni pred kratkim oklestilo za dodatnih 5 milijonov enot in napoveduje, da bo letos po vsem svetu »izgubljenih« od 9,5 do 11 milijonov avtomobilov, s čimer naj bi v polnem letu proizvodnja dosegla 75,8 milijona štirikolesnikov, za naslednje leto pa so projekcijo znižali za 9,3 odstotka oziroma 8,45 milijona avtomobilov. »Napoved za leto 2022 je veliko presenečenje, nenazadnje gre za največje znižanje letne napovedi v zgodovini podjetja,« je vse skupaj komentiral Dan Levy iz podjetja Credit Suisse, ki sicer redno komentira napovedi analitikov.
Veliko jih stoji in čaka
Ob vsem naštetem ni čudno, da so proizvajalci primorani krčiti in ustavljati proizvodnjo, za krajša ali celo vedno daljša obdobja zapirati tovarne in že tudi odpuščati delavce, kot je na žalost primer tudi v slovenskem Revozu, kjer bo delo izgubilo 350 zaposlenih. Pri Stellantisu so medtem v teh dneh napovedali, da bodo letos v Italiji proizvedli celo manj avtomobilov kot v lanskem koronskem letu, pri skupini Volkswagen so dodali, da beležijo zaostanke pri naročilih okrog 130.000 golfov in 110.000 tiguanov, prav od danes naprej pa bodo, kot je za Automotive News Europe povedal Škodin predstavnik za stike z javnostjo Tomas Kotera, pri tej znamki »občutno zmanjšali ali celo ustavljali proizvodnjo na Češkem. Žal se tudi nam ni uspelo izogniti tej globalni krizi.« Ob tem je dodal, da so sicer že izdelali več deset tisoč avtomobilov, ki pa zdaj stojijo in čakajo na čipe, da bi jih lahko dokončali: »Osredotočiti se moramo na to, da skoraj dokončane avtomobile opremimo do konca in jih kolikor hitro se da dostavimo kupcem.«
S podobnimi težavami se sicer ubadajo tudi številne druge znamke. V poročilu IHS so med drugim zapisali, da nedokončanih avtomobilov v svojih napovedih niso upoštevali in jih štejejo kot že narejene, vključno s kar okrog 50.000 Volkswagnovimi, ki jim manjkajo nekateri ključni sestavni deli, preden jih lahko dostavijo kupcem. Predstavniki tako BMW kot Daimlerja pa so medtem za nemški Automobilwoche prav tako povedali, da jih je pomanjkanje čipov prisililo v to, da izdelujejo nepopolne avtomobile. »Vse dodatne funkcije bomo vgradili takoj, ko bomo dobili primerne komponente,« so ob tem dodali pri Daimlerju.
Daljše čakalne dobe
Vse zamude pri proizvodnji seveda občutijo tudi kupci. Iz Nemčije so tako že poročali o takšnih, ki so jezni zapuščali prodajne salone določenih znamk, kasneje pa ugotovili, da je položaj podoben tudi pri drugih ponudnikih. »Razmere so zelo napete in se nenehno spreminjajo. Tudi s perspektive kupca je situacija raznolika. Velja omeniti, da sami danes zagotavljamo takojšnjo dobavljivost številnih modelov iz naše ponudbe, vključno s prodajnimi uspešnicami, kot sta renault clio in captur. Za modele, na katere je pomanjkanje delov vplivalo bolj, pa smo vzpostavili posebne postopke, s katerimi prodajnemu osebju zagotavljamo dnevno osvežen vpogled v trenutne razmere. Tako za vozila, ki so jih kupci že naročili, kot za naslednje možne datume proizvodnje za nova naročila,« pa nam je denimo o razmerah v Renaultu, letos tretji najbolje prodajani znamki v Sloveniji, povedal generalni direktor Renault Nissan Adriatic François Delion. Pri drugi najbolj prodajani znamki, Škodi, so nam medtem dejali, da je »na to zelo težko zanesljivo odgovoriti, ker se situacija spreminja vsak teden. Na žalost do zdaj samo na slabše, tako da so dobavni roki zelo različni, odvisno od modela in naročene opreme od 6 pa do 12 mesecev.« Marko Škriba, direktor Volkswagna, najbolje prodajane znamke v Sloveniji, pa je dodal: »Rok dobave vozil se je pri nas s treh do štirih mesecev podaljšal na povprečno šest do osem mesecev.«
In kaj kupci v takšnem položaju lahko storijo? »Vsem, ki razmišljajo o nakupu novega vozila, priporočamo obisk najbližjega prodajalca, ki jim bo v trenutnih razmerah predlagal najboljšo rešitev,« svetuje Delion, medtem ko pri podjetju LMC napovedujejo, da bo pomanjkanje razpoložljivih avtomobilov kupce odgnalo od prodajnih salonov novih avtomobilov in jih prisililo, da bodo bodisi dlje časa zadržali trenutni avto ali pa razmislili o nakupu rabljenega. Prav slednje se marsikje že dogaja, saj iz večjega dela Evrope poročajo o povečanem zanimanju za rabljene, zaradi česar so se dvignile tudi njihove cene. Pozna pa se tudi že pri nas, kar so nam potrdili nekateri ponudniki, medtem ko uradnih številk o vseh nakupih rabljenih vozil še vedno ni na voljo in gre pri vsem skupaj le za ugibanja. So pa znane številke o uvoženih vozilih. Tabela podjetja Ardi razkriva, da je bilo pri nas v prvih devetih mesecih leta registriranih že skoraj toliko uvoženih rabljenih vozil (27.077) kot lani v celem letu (27.899). Tudi te številke pa so še vedno nižje od obdobja pred pandemijo.