Čeprav vlaki zelo pogosto vozijo v vse smeri, je takrat naenkrat toliko ljudi, ki želijo vstopiti v vagone, da so v deželi vzhajajočega sonca med številnimi inovacijami, po katerih so znani po vsem svetu, izumili še nekaj prav posebnega: poklic profesionalnih potiskačev potnikov. Ne le da gre za prav poseben poklic, gre tudi za zelo dobro plačan poklic. Oblečeni so v lepe uniforme, na glavi imajo razpoznavna pokrivala, na rokah pa obvezne bele rokavice. Vsak dan pomagajo potnikom, da lahko vstopijo v vagone, čeprav so ti pravzaprav že polni. Atsuto in Otohiko imata izdelano tehniko potiskanja ljudi z rameni, dlanmi, hrbtom in celo koleni. V šali pravita, da gre za igranje nekakšnega »človeškega tetrisa«, saj morata poleg fizične moči pravilno oceniti tudi, ali lahko kakšen majhen prazen prostor, ki ga opazita v sicer polnem vagonu, še zapolnita z enim ali dvema potnikoma. Prav zanimivo, kako nikogar ne moti, da ga tlačijo v vagon, kjer se potem ne more niti premakniti. Najpomembnejša naloga, ki čaka potnike v naslednjih minutah, pa je, da se prebijejo čim bližje vratom, da lahko hitro ali vsaj čim hitreje izstopijo, ko se pripeljejo na svojo postajo. Tokrat brez pomoči.

Tokio podzemna železnica gneča poklicni potiskači