Za Črno goro, ki je na turistični trg že pred časom vstopila s sloganom divja lepotica, je turizem ključnega pomena. »Slikovita obala Jadranskega morja, gorska jezera, rečni kanjoni, zgodovinska mesta in še veliko več je tisto, kar dela Črno goro za sredozemski biser, ki turistom ponuja tudi aktivne počitnice vse leto,« je v pogovoru povedala Vesna Šćepanović iz Nacionalne turistične organizacije Črna gora in nas med sprehodom skozi lokalno tržnico ob kotorskem obzidju pospremila do vhoda v jedro srednjeveškega mesta. Nekdanji vpliv Benečije se še vedno čuti iz melodičnega narečja starejših ljudi, ki ga skušajo ohranjati tudi mlajše generacije.
Nekoč palače, danes hoteli
Pod kamnitim grbom Jugoslavije in napisom »Tujega nočemo, svojega ne damo« (besede maršala Tita na mestnih vratih) vas lahko pričaka lokalni vodnik, ki vas skozi zanimivo pripoved popelje skozi zgodovino mesta, ki danes šteje nekaj več kot 1000 prebivalcev. Mesto, ki je preživelo tri večje potrese, zadnjega aprila 1979, je tudi zaradi ohranjenega mestnega obzidja (nekje je široko tudi 16 in visoko 20 metrov) živo vse leto. Zato je sprehod po kamnitih ulicah, ki se med dežjem lahko spremenijo v drsalnice, čudovit predvsem zunaj sezone. Zaliv Boke Kotorske je namreč priljubljen cilj številnih križark, ki se po besedah Šćepanovićeve letos ponovno vračajo.
Ulice, ki so med seboj prepletene kot labirint, a ni možnosti, da se v njih izgubite, pripovedujejo zgodbo ljudi, ki so jim sprva vladali Benečani, pozneje pa so padli pod oblast avstro-ogrske monarhije. In prav od takrat ta zanimiva arhitektura številnih palač, ki so ponovno dobile pomen. Večina od njih je danes manjših hotelov z desetimi do dvajsetimi sobami, prav tako so novi lastniki v njih naredili več stanovanj, ki jih med glavno sezono oddajajo. »Je pa seveda pričakovati, da je cena bivanja znotraj obzidja nekoliko višja kot zunaj njega,« je povedal Janko Racković, ki vodi butični hotel s štirimi zvezdicami Cattaro. »Večinoma nas obiščejo tuji gostje, le dober odstotek jih je iz držav nekdanje Jugoslavije. Zato pa smo veseli, da nam bo 22. in 23. oktobra kuhala vaša Ana Roš,« je povedal in dodal, da redno spremlja tako našo vrhunsko kulinariko, kot tudi dosežke vinarjev. Osebno, kot pravi, so mu najbolj všeč prav Jakončičeva vina, ki jih bodo postregli ob Aninem meniju. »Tokrat smo ceno menija postavili na 100 evrov. Ne nazadnje je standard pri nas nižji,« je povedal, a hkrati priznal, da bi lahko glede na interes razprodal še en kulinarični večer s slovensko kuharico, nagrajeno z dvema Michelinovima zvezdicama.
Mačke zaščitnice mesta
A ne glede na to, na katerem od šestih trgov se boste ustavili ali v katero zgodovinsko ulico vas bo popeljal korak, boste v vsaki konobi ali restavraciji jedli dobro. Le na družbo mačk se boste morali navaditi. Te, kot je povedala lokalna vodnica, so postale zaščitnice mesta že pred stoletji, ko so prebivalci umirali zaradi kuge. »Mačke so bile tiste, ki so lovile miši in podgane ter tako preprečile širjenje bolezni,« je povedala in priznala, da so morali pred leti število mačk v mestu zmanjšati. »Danes jih je precej manj. Imamo gospo, ki jih hrani, prav tako veterinarja, ki skrbi za njihovo zdravje.« Prav tako mačke danes ne lovijo več miši po mestu, saj jih turisti hranijo s koščki pic in sladoledom.
In če vas morda prepriča hrib nad Kotorjem, kar pogumno. Zgolj 1600 stopnic (in 8 evrov za vstop na pot) vas namreč loči do vrha obzidja starega mesta in čudovitega pogleda na celoten zaliv Boke. A da pot vseeno ne bo zaman, vas na vrhu čaka tudi manjša restavracija, kjer si lahko naberete moči za povratek.