Komaj 23-letni Tadej Pogačar je letošnjo sezono začel in končal na enak način – z zmago. Fant s Klanca pri Komendi je marca slavil na »domači« dirki po Združenih arabskih emiratih, končal pa z zmago na petem spomeniku sezone po Lombardiji. Vmes je še drugič zapored dobil Tour de France kot najmlajši s takšnim uspehom, dobil še en spomenik Liege–Bastogne–Liege (edini z dvema v tej sezoni), bron na cestni dirki na olimpijskih igrah v Tokiu… »On bo 'novi kanibal'. Je popoln kolesar, ima talent, taktično inteligenco in atraktiven slog. V zadnjih letih in desetletjih so z mano primerjali mnogo kolesarjev, a od vseh mi je Pogačar najbolj podoben. To, kar je dosegel v le treh sezonah med profesionalci, je neverjetno,« je dejal legendarni, zdaj 76-letni Belgijec Eddy Merckx s kolesarskim vzdevkom Kanibal in najboljši kolesar vseh časov, ki je po petkrat slavil na Touru in Giru ter enkrat na Vuelti, v profesionalni karieri pa je zbral kar 525 zmag.
Toda Merckx je prvi Tour dobil »šele« pri 24 letih, Pogačar (UAE Emirates) pa že drugega šele pri 22 letih. »O zgodovini ne razmišljam, prav tako ne o tem, ali jo pišem ali ne. Osredotočen sem le na to, da rad vozim kolo, dirkam in uživam. Ne razmišljam o tem, kaj se bo še zgodilo in kaj še lahko dosežem, ampak uživam v trenutkih sedanjosti. Prav uživanje v kolesarstvu so bile in so moje sanje. Ko mi to ne bo več uspevalo, si bom poiskal nove cilje in izzive v življenju,« pravi Tadej Pogačar in dodaja, da se ne počuti najboljšega na svetu in da je bil letos pač najboljša različica samega sebe. V prihodnosti ga ne zanima le nova zmaga na Touru, ampak ima še veliko ciljev: »Na olimpijskih igrah bi rad osvojil zlato kolajno, postal tudi svetovni prvak, rad bi zmagal tudi na Giru in Vuelti…«
Pogačar že pri številki 30
Po Touru in OI si je vzel tekmovalni premor, po katerem je spet začel trenirati, a mu vrtenje pedalov ni šlo vedno najbolje od nog. »V zadnjem delu sezone so se izmenjavali dobri in slabi dnevi. Mogoče so mi tudi slabi dnevi pomagali, da na nekaterih dirkah nisem šel prek sebe, kar bi se mi lahko maščevalo,« meni Pogi, ki je s sobotnim slavjem po Lombardiji po številu zmag (13) v letošnji sezoni ujel rojaka Primoža Rogliča in Belgijca Wouta Van Aerta. V profesionalni karieri ima »Gorenjski volk« zdaj že 30 zmag (osem v letu 2019, devet lani, 13 letos), v letošnjem letu pa je imel kar 60 startov.
Pogačar je na prvem mestu svetovne jakostne lestvice (zbral je 5353 točk) nasledil letos tretjeuvrščenega Rogliča (3924; med njiju se je vrinil Van Aert, 4382), ki je na njej kraljeval v letih 2019 in 2020. Za kolesarja z vzdevkom Rogla, ki bo konec tega meseca dopolnil 32 let, jutri pa se bo poročil z dolgoletno srčno izbranko Loro Klinc, je bila največja športna tragedija odstop na Touru, zaradi česar je izostala ponovitev lanskega epskega dvoboja s Pogačarjem. A francoske rane je zacelil z zlato kolajno na OI v Tokiu v vožnji na čas in s tretjim zaporednim slavjem na Vuelti. »Za mano je sezona, polna tako uspehov kot tudi padcev. Toda vedno vzamem od vsega le pozitivne stvari in z optimizmom gledam v prihodnost,« svoj življenjsko-kolesarski moto opisuje Primož Roglič (Jumbo-Visma), ki ima še en velik cilj – končati v rumeni majici na Touru na cilju v Parizu. »Morda tega cilja ne bom nikoli izpolnil. A želim si, da bi se me ljudje spominjali tudi po čem drugem, ne le po kolesarskih dosežkih.«
Olimpijsko zlato kot posebnost
V letošnji sezoni Roglič ni osvojil niti enega od petih spomenikov, lani pa je dobil Liege–Bastogne–Liege, na katerem je bil letos najhitrejši Pogačar. Na vprašanje, kako primerja svoje letošnje uspehe, Roglič odgovarja: »Lahko rečem, da gre za izjemne dosežke, ne bi jih pa želel primerjati med seboj. Toda zlata olimpijska kolajna je nekaj posebnega: vse druge dirke so na sporedu vsako leto, olimpijske igre pa le na štiri leta.« Zasavski orel ima doslej 60 zmag v profesionalni karieri, po zadnji dirki pa je dejal: »Super, da je konec sezone. Priznam, da sem zares utrujen. Zato si želim le počitnic in z užitkom bom odšel na zaslužen dopust.«
Tretji Slovenec po številu zmag v letu 2021 je 26-letni Matej Mohorič (Bahrain Victorious), ki je štirikrat stal na najvišji stopnički. Na Touru je z dvema etapnima zmagama izkoristil novo klubsko taktiko, na osnovi katere se ekipa ni borila za skupno zmago (ker ni imela pravega aduta), ampak za etapne uspehe. Kolesar iz Podblice priznava, da je bila letošnja sezona po rezultatski plati njegova najboljša v karieri, čeprav na EP in SP ni blestel. »Telesno nisem bil veliko močnejši kot v zadnjih sezonah, imel pa sem drugačno vlogo v ekipi z več svobode in odgovornosti. In to sem predvsem na Touru zelo dobro izkoristil,« meni Matej Mohorič, 12. na svetovni lestvici, ki je predvčerajšnjim podaljšal pogodbo z ekipo Bahrain Victorious. »V tej ekipi imam že zelo dolgo zgodovino in vedno sem verjel v ta projekt. Po tako dobri sezoni niti slučajno nisem razmišljal, da bi zamenjal ekipo in okolje. Ekipa je moja druga družina.« Po številu letošnjih zmag je ekipno na prvem mestu belgijski Deceuninck–Quick-Step (65), druga je Jumbo-Visma (43), tretji Ineos (33), četrti UAE Emirates (32), peti pa Bahrain Victorious (30).
Naslednji velik kolesarski dogodek bo že danes. V Parizu bodo namreč predstavili traso Toura 2022, ki se bo začel s posamično vožnjo na čas v Köbenhavnu, Danska pa bo gostila tri uvodne etape.
