Na Gorenjskem imamo veliko uspešnih podjetij, gazel, ki se zavedajo, da brez rasti in razvoja ne morejo biti konkurenčna, zato vlagajo v zaposlene, izboljšave in inoviranje. Zaradi svojega napredka, poskočnega koraka so morda še bolj izpostavljena. A pri tem, da bi lahko še bolj napredovala, smo jim na voljo institucije, ki pomagamo ustvarjati podporno okolje za boljše poslovanje.
Regijske gazele močno vplivajo na celotno gospodarstvo. Hitrorastoča podjetja zagotavljajo največ novih delovnih mest. Njihov fokus je usmerjen v tehnološko in poslovno odličnost, imajo kompetentne ekipe, pripravljena so na spremembe, nenehno izobraževanje ter prevzemajo odgovornost za rast podjetja in vseh zaposlenih. Zato je pomembno, da država z ukrepi spodbuja razvoj inovativnih storitev in proizvodov, ki dosegajo višjo dodano vrednost ter večjo vpetost v mednarodne tokove poslovanja. Pri izboru letošnjih nominiranih podjetij gorenjske regije je imela metodološka komisija zahtevno delo. Ponosni smo na vse tri nominirance in na vse dosedanje gorenjske gazele.
Izzivi iskanja ustreznih kadrov
Problem najti ustrezne kadre je v regiji vse močnejši in podjetja nas neprestano opozarjajo, da moramo še močneje povezati izobraževalne institucije in zavod za zaposlovanje ter lokalne skupnosti, da bi vsi skupaj dosegli želeni cilj. Nekaj več kot polovica delodajalcev, ki so imeli težave z zaposlovanjem določenih kadrov, navaja, da je morala podaljšati postopke zaposlovanja, dobra tretjina ni nikogar zaposlila, dobra četrtina je iskala delavce v tujini, nekaj manj kot petina pa je z namenom blaženja težav pri iskanju novih kadrov spremenila, razširila oziroma omilila pogoje glede izobrazbe, izkušenj in drugih znanj. Alarmanten je tudi podatek, da je bilo junija v program oblikovalec kovin – orodjar (ta je izrazito deficitaren) v eni od regij vpisanih samo sedem mladih.
O tem in podobnih poklicih imajo mladi premalo in neustrezne informacije. Zato nadaljujemo tako imenovani dan odprtih vrat za učence 8. in 9. razredov osnovnih šol skupaj s svetovalnimi službami. V podjetjih jim bodo predstavili najbolj deficitarne poklice in zainteresirane učence ter njihove starše morda prepričali, da ni vsako delo v predelovalni dejavnosti težavno. Brez potrebnega števila in ustrezno izobraženih ter motiviranih zaposlenih kot največje dodane vrednosti ne more biti napredka. Zato na zbornici spremljamo problematiko, skupaj s člani predlagamo ukrepe, spodbujamo vajeništvo, promoviramo deficitarne poklice, organiziramo številna izobraževanja. Članom s tem pomagamo pri dvigu usposobljenosti, kreativnosti in inovativnosti zaposlenih ter dvigu konkurenčnosti.
Prvič nagradili inovacijo, ki rešuje izzive covida-19
Na GZS – Regionalni zbornici Gorenjska že 19 let spodbujamo inovativnost v podjetjih. V doslej nagrajenih inovacijskih projektih je sodelovalo več kot 70 imenovanih inovatork in inovatorjev ter več skupin. Na letošnji razpis za podelitev priznanj najboljšim inovacijam Gorenjske za leto 2021 se je odzvalo 10 podjetij s skupno 11 prijavljenimi inovacijskimi projekti. Za podelitev priznanj so se upoštevali projekti, ki so vsebovali kriterij odličnosti in učinkovitosti ter so obenem uspešno uporabljeni v praksi.
V začetku septembra smo tako ob boku s podporniki inovativnosti ter v partnerstvu z MGRT in Spiritom Slovenija inovatorjem svečano podelili štiri zlata, tri srebrna in tri bronasta priznanja ter priznanje za prispevek na področju spodbujanja inovativnosti. Podeljena je bila tudi nagrada za izziv 2021: inovacije, ki rešujejo izzive covida-19. Najbolje ocenjene – zlate inovacije so kandidirale za priznanja na nacionalni ravni, v okviru dneva inovativnosti na Gospodarskem razstavišču.
Gorenjsko gospodarstvo v številkah
Družbe so v letu 2020 prekinile pozitivni trend poslovanja, saj so v primerjavi z letom 2019 zmanjšale število zaposlenih, prihodke tako na domačem kot tujem trgu, neto čisti dobiček in neto dodano vrednost. Podatke iz letnih poročil za leto 2020 je Ajpesu predložilo 5766 družb, kar je dober odstotek več od števila družb, ki so predložile podatke iz letnih poročil za leto 2019. Po podatkih Poslovnega registra Slovenije je bilo v letu 2020 na Gorenjskem ustanovljenih 232 družb (85 manj kot v letu 2019), poslovati je prenehalo 184 družb (89 manj kot v letu 2019), začetih je bilo 55 stečajnih postopkov družb (7 manj kot v letu 2019) in 26 likvidacijskih postopkov (15 več kot v letu 2019).
Družbe regije so v letu 2020 poslovale pozitivno, a znatno poslabšale rezultate poslovanja glede na predhodno leto. Po pokritju vseh odhodkov in davka od dobička so družbe izkazale neto čisti dobiček v višini 214 milijonov evrov, 37 odstotkov manj kot leto prej. S tem rezultatom so se tako kot v letu 2019 uvrstile na četrto mesto v državi. Največji vpliv na rezultate poslovanja gorenjskih družb imajo velike in srednje velike družbe, čeprav predstavljajo le dobra dva odstotka vseh družb. 43 velikih in 94 srednje velikih družb je zaposlovalo 56,4 odstotka vseh zaposlenih in ustvarilo skoraj dve tretjini vseh prihodkov. Te družbe ustvarijo tudi več kot 80 odstotkov vseh čistih prihodkov od prodaje na tujih trgih.
Vsako leto več normirancev
Izpostavi Ajpesa v Kranju je podatke iz letnih poročil za leto 2020 predložilo tudi 5318 samostojnih podjetnikov (tako imenovani podjetniki), 190 manj kot preteklo leto. Število podjetnikov, ki so obdavčeni na podlagi ugotovljenega dobička z upoštevanjem normiranih dohodkov in niso zavezani za predložitev letnega poročila, se vsako leto povečuje. V letu 2020 jih je bilo 5419, kar pomeni, da je bil vsak drugi podjetnik »normiranec«.
Gorenjski podjetniki so ustvarili 464 milijonov evrov prihodkov, ti so bili 7 odstotkov nižji kot v letu 2019, zaposlovali so 3788 delavcev, 56 manj kot v letu 2019. V podatek o številu zaposlenih nosilci dejavnosti oziroma lastniki niso zajeti. 68 odstotkov samostojnih podjetnikov rešuje lasten obstoj oziroma so brez zaposlenih. 54 podjetnikov daje delo več kot 10 zaposlenim. Tudi podjetniki so bili v letu 2020 manj uspešni kot leto prej, saj so neto podjetnikov dohodek v regiji zmanjšali za 9 odstotkov. Kljub temu so podjetniki poslovno leto pozitivno zaključili v vseh občinah v regiji in v vseh panogah dejavnosti.
Podjetniki so ustvarili 134 milijonov evrov neto dodane vrednosti, 2 odstotka manj kakor v letu 2019. Neto dodana vrednost podjetnikov je pomenila 6,8 odstotka neto dodane vrednosti družb. Neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 35.363 evrov, 17 odstotkov manj kakor v letu 2019, neto dodana vrednost na nosilca dejavnosti skupaj z njegovimi zaposlenimi, ki so prav tako ustvarjalci dejavnosti, pa je znašala 14.712 evrov, odstotek manj kakor leto prej. Neto dodano vrednost so ugotovile vse dejavnosti in vse občine v regiji, več kot 70 odstotkov celotne NDV pa so ustvarile najmočnejše gospodarske panoge: gradbeništvo 25 odstotkov, predelovalne dejavnosti 21,8 odstotka, trgovina 14,9 odstotka in gostinstvo 9,6 odstotka.
Po obsegu ekonomskih postavk je v preteklem letu izstopalo 755 podjetnikov, ki so opravljali dejavnost trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil in 1121 podjetnikov gradbenikov, saj so v teh dveh dejavnostih skupno zaposlovali 44 odstotkov zaposlenih in ustvarili 46 odstotkov vseh regijskih prihodkov.
Jadranka Švarc je direktorica GZS – Regionalne zbornice Gorenjska.