Gorenjska regija: lansko koronsko leto znižalo čisti dobiček

Za priznanje ima zasluge celotna ekipa

Izbrani družbi se s svojo ljubeznijo do kamna pridružuje letošnji nosilec naziva regijska gazela Marmor Hotavlje. Podjetje, ki ga vodita brata Damijan in Tomaž Selak, je postalo svetovni voditelj v nišnem luksuznem segmentu opremljanja jaht s kamnom. Z odliko se je preobrazilo v razvojno podjetje in učečo se organizacijo, zgled je tudi v upravljanju družinskega podjetja in prenosu vodenja na drugo generacijo družinskih članov. V letu 2020 je doseglo 15,5 milijona evrov prihodkov z zavidljivo dodano vrednostjo 61.606 evrov na zaposlenega. V petih letih so prihodki zrasli za več kot 60 odstotkov. Njihov poslovni model temelji na prepoznani vrednosti za kupca. Kjer je kriterij cena, jih ni. Uspeh gradijo na znanju, kakovosti in razvoju. Za stranko bi naredili vse, hkrati se veliko učijo prav od svojih kupcev.

»Priznanje je velika obveznost za prihodnost, zanj nisva zaslužna le midva z bratom ali oče, ampak celotna ekipa. Vemo, kako smo se borili, zato je to tudi osebno zadovoljstvo,« je v zahvalnem govoru poudaril Damijan Selak, pri čemer je mislil na obdobje gradbene krize pred dvanajstimi leti, ko je bilo podjetje blizu propadu. »Če se boriš za nekaj, če greš svojo pot, če verjameš v to, da lahko postaneš najboljši, ti na koncu uspe,« je nadaljeval Tomaž Selak. »Vsi skupaj si vzamemo premalo časa, da bi si povedali, kako velike korake smo naredili.« V podjetju Marmor Hotavlje so popolnoma usmerjeni h kupcem, med katerimi so najbolj znani in najbogatejši zemljani, sta direktorja povedala v pogovoru s članom metodološke komisije Gazela Nenadom Savičem, Inštitut Unikatum. Da jim kupci zaupajo zaradi strokovnosti, podprte s sodobno tehnologijo, je potrdil tudi Jernej Jezeršek, direktor Mizarstva Jezeršek, kjer izdelujejo kakovostne in vrhunsko oblikovane stopnice. Direktor podjetja Protim Ržišnik Perc Andrejas Ržišnik pa je poudaril, da se v podjetju interdisciplinarno lotevajo projektov, saj zaradi zahtevnosti pri projektiranju stavb niso dovolj arhitekti, ampak se jim pridružujejo tudi inženirji, ki skupaj z naročniki ustvarjajo grajeno okolje.

Rast tudi v napredku in razvoju

»Vsakoletni izbor za najboljše gazele pozitivno vpliva na podjetništvo v slovenskem prostoru. Če hoče podjetje postati gazela, mora doseči večjo rast, ne le v prihodkih, temveč tudi in predvsem v napredku in razvoju. Vlaganje v celovit razvoj mora postati trajna oblika poslovanja, zato da lahko ves čas dosegamo nadpovprečne rezultate,« je dejala Janka Planinc, predsednica upravnega odbora GZS – Regionalne zbornice Gorenjska, in nadaljevala, da današnji čas že sam po sebi zahteva, da si gazela – na področju gospodarstva in tudi na področju vsakdanjega življenja. Podjetja gorenjske regije so lani v povprečju poslovala pozitivno, je poudarila, sicer opazno slabše kot v letu 2019, a so kljub temu po pokritju odhodkov in davka od dobička izkazala neto čisti dobiček 214 milijonov evrov, kar je 37 odstotkov manj kot leto prej. S tem rezultatom se je regija uvrstila na četrto mesto v državi. Največ čistega dobička so ustvarile družbe s področja predelovalnih ter iz strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti – tri četrtine je družb s škofjeloškega in kranjskega območja. Največ dodane vrednosti na zaposlenega, ki presega slovensko povprečje, pa so ustvarile družbe s sedežem v Žirovnici, občina Šenčur in škofjeloške družbe.

Dnevnik zadnjih pet let projekt Gazela povezuje s podjetnimi mladimi, da odličnost podjetij sreča odličnost talentov in jutrišnjih gazel. Meje podjetnosti premika tudi Šolski center Škofja loka, v okviru katerega dijaki razvijajo svoje podjetniške veščine. Na dogodku so nekdanji dijaki Miha Jereb, Klemen Jerič in Matevž Snedec predstavili dijaško podjetje Kuligram, ki je v okviru celoletnega podjetniškega programa za mlade nastalo pod mentorstvom profesorja na Srednji šoli za lesarstvo Petra Kurnika. Razvili so inovativno igro, s katero uporabnike turističnih namestitev seznanijo s hišnim in požarnim redom, za katero so dobili vrsto priznanj. Kot člani prostovoljnih gasilskih društev tudi v prihodnje želijo na trg pošiljati igre in izdelke, s katerimi bi preprečili najhujše nesreče zaradi požarov. Pod mentorstvom profesorice na Srednji šoli za strojništvo Zvonke Erce pa je podjetje z imenom Slampo ustanovila skupina dijakov, v kateri so Dominik Ušeničnik, David Ažbe, Matevž Zver Rotar in Matej Grašič. Izdelujejo okrasne lučke s slovenskimi motivi z možnostjo shranjevanja podatkov in računajo, kot so povedali, na razširitev posla z novimi motivi.

Trajnostno zasnovani projekt

Brez podpornikov projekt Gazela ne bi mogel teči trajnostno, je v nagovoru poudaril Miha Vrbinc, predsednik organizacijskega odbora Gazela. Že desetletje mu stoji ob strani Zavarovalnica Triglav, ki v okviru Skupine Triglav slovenski in širši mednarodni gospodarski prostor soustvarja že več kot 120 let. »Kot največja zavarovalno-finančna skupina v regiji Adria in ena vodilnih v jugovzhodni Evropi ustvarjamo varnejšo prihodnost. Z našim poslovanjem pomembno prispevamo k razvoju slovenskega gospodarstva, inovativna podjetja pa spodbujamo k ustvarjanju dolgoročnih uspešnih zgodb, saj vemo, da so enkratne, inovativne zamisli pogoj za dolgoročni uspeh vsakega poslovanja,« je poudarila Mihaela Perčič, direktorica kranjske območne enote Zavarovalnice Triglav, in nadaljevala, da podpirajo različne organizacije, dogodke in projekte, ki z izjemnim doprinosom ključno prispevajo k razvoju družbe in prostora, v katerem delujejo. »S ponosom zato podpiramo tudi Dnevnikov izbor Gazela, ki odkriva najhitreje rastoča podjetja z inovativnimi idejami in jih spodbuja k nadaljnjim uspehom.«