Spodnji dom čilskega parlamenta je minuli teden s 121 glasovi za in petimi vzdržanimi sprejel zakon za zaščito »nevropravic« z namenom zagotoviti človeku pravico do nadzora nad lastnim umom. To sicer velja za nekaj samoumevnega, vendar z razvojem umetne inteligence in tehnologij, usmerjenih v branje človekovega zasebnega uma, ni več tako. Čile je s sprejetjem tega zakona postal pionirska država na tem področju, kjer se prepletata nevrotehnologija in človek in katerega vsebina prehiteva realnost, ki so jo doslej tematizirali le znanstvenofantastična literatura in filmi. V luči razvoja tehnologij, ki omogočajo vpliv oziroma posege v možgane in um, bo ta vsebina poslej verjetno predmet prihodnjih zakonodajnih odločitev s področja človekovih pravic tudi drugod po svetu.
Pravica do nedotakljivosti našega uma
Prvič v zgodovini človeštva neki zakon opredeljuje umsko identiteto kot človekovo pravico, s katero se ne sme manipulirati in jo je treba zaščititi pred napredkom nevroznanosti in umetne inteligence. Predlagatelj zakona Guido Girardi, senator čilske levosredinske Stranke za demokracijo, je novi normativ pospremil z besedami: »Cilj je zaščititi zadnjo mejo človeka: njegov um. (…) Predpostavlja pravico do nedotakljivosti našega uma, naših možganov, tako da brez našega soglasja ni mogoče posegati vanje.« Poglavitni namen pa je, da bo znanstveni in tehnološki razvoj v službi človeka in da bo ta razvoj potekal ob spoštovanju življenja ter telesne in duševne integritete.
V čilskem parlamentu so zakon pojasnili, da naj bi konkretno urejal predpostavke, pogoje in omejitve uporabe nevrotehnologij pri ljudeh za zaščito predvsem možganske aktivnosti, pa tudi podatkov, ki iz te aktivnosti izhajajo. Zakon govori o nevropravicah, ki zadevajo pravice do osebne identitete, svobodne volje in zasebnosti uma. Govori tudi o pravičnem dostopu do tehnologij za povečanje kognitivnih sposobnosti in o mejah pri uporabi nevroalgoritmov. Z drugimi besedami ščiti »nevropodatke« in predvsem postavlja meje nevrotehnologiji pri branju in vpisu podatkov v možgane, kar danes pospešeno raziskujejo tudi tehnološki velikani, kot so Facebook, IBM, Neuralink (del poslovnega imperija Elona Muska) ter več kitajskih tehnoloških podjetij, ki si med drugim prizadevajo neposredno povezati možgane z določeno napravo oziroma računalniki.
Ne smemo ponavljati napak iz preteklosti
Zakon, ki so ga zdaj sprejeli v čilskem parlamentu, je senat potrdil že pred enim letom, veliko podporo ima tudi v širši znanstveni skupnosti in mednarodnih organizacijah OECD, Unesco in OZN. Pri nastanku zakonskega predloga je sodeloval eden najuglednejših znanstvenikov s tega področja Rafael Yuste, španski profesor biologije in raziskovalec na Univerzi Columbia v ZDA ter vodja projekta Brain, ki ima na razpolago šest milijard dolarjev za mapiranje funkcij vsakega nevrona v človeških možganih. Yuste opozarja, da ne smemo ponavljati napak iz preteklosti pri razvoju raznih tehnologij, ki so zaradi pomanjkljive pravne regulative povzročile škodo človeku in našemu planetu, še zlasti zato, ker se »nevroznanost nanaša na branje možganskih aktivnosti in manipuliranje z njimi, kar predstavlja fizično in znanstveno podlago človekovega uma«.
Danes nevroznanost začenja svoj prodor v bistvo pojma človeka: mišljenje, percepcije, emocije, spomin, vse tisto, zaradi česar smo homo sapiens, pravi Yuste in svari: »Če lahko prodremo v kemijske procese v možganih in jih stimuliramo ali zaviramo, lahko spremenimo tudi odločitve neke osebe. To je nekaj, kar že delamo z živalmi.« Prav zato sta pomembni previdnost in vzpostavitev regulative.
Z njim se strinja raziskovalni direktor IBM Dario Gil, ki pravi, da bi bilo nujno, da bi vsi parlamenti po svetu »razpravljali o etičnih in družbenih vidikih tehnologije, nevrotehnologije in umetne inteligence«. Kajti kar je bilo nekoč utopija, postaja stvarnost.
