Filatelija: Olimpijske kolajne

Motivi športa so se na znamkah prvič pojavili v legendarni seriji dvanajstih znamk, ki so izšle leta 1896 ob prvih olimpijskih igrah moderne dobe v Atenah, pa tudi štirinajst motivov leta 1906 ob interkalarnih igrah prav tam – znamke so prikazovale starogrške bogove in druge s športom povezane motive. Naslednjič so znamke izšle šele ob sedmih igrah leta 1920 v Antwerpnu (leta 1916 si igre odpovedali zaradi prve svetovne vojne), odtlej izhajajo priložnostne znamke z motivi športa v mnogih državah. Najprej je veljalo, da naj bi olimpijske znamke izdajali samo v državah prirediteljicah, še pred nekaj desetletji je potekala burna vsesvetovna razprava o množici očitno tržno zanimivih znamk eksotičnih držav, na katerih so slavili razne športe in športne prireditve – tudi zimske olimpijske igre, na katerih sploh niso sodelovali – kar se je takrat štelo za moralno-etično nesprejemljivo. Čas je seveda prinesel strpnost tudi do takšnih izdaj. Še ne tako davno je bilo tudi povsem nedoumljivo, da bi se na znamki pojavil portret kakšnega športnika, kljub njegovim izrednim dosežkom. Se spominjate znamk Jugoslavije, na katerih s(m)o leta 1984 slavili jugoslovansko srebrno zimsko olimpijsko medaljo Jureta Franka, leta 1987 pa tudi srebrno veleslalomsko medaljo Mateje Svet na svetovnem prvenstvu v Crans Montani? Obe sta prikazovali zgolj simbolični podobi smučanja… Taka so bila takrat načela, na poštnih znamkah so se lahko pojavljale le kronane glave, včasih predsedniki – v ZDA in še kje se tega načela še vedno brez izjem držijo, na znamkah prikazujejo le portrete preminulih osebnosti.