Spomnimo, zaradi gradnje nove poslovne stavbe biotehnološkega stičišča Nacionalnega inštituta za biologijo so lanskega septembra porušili rastlinjak v vhodnem objektu Botaničnega vrta ob Večni poti. Zaradi pomanjkanja svetlobe primernega objekta za prezimovanje sredozemskih rastlin za zdaj še ni, zato bodo tudi letos v varstvu Vrtnarije Marjetica Koper. V Botaničnem vrtu imajo sicer že pripravljene načrte, kako bo videti nov rastlinjak, a še ne vedo, kdo bo investicijo pokril, medtem ko si pri dokumentaciji za gradbeno dovoljenje pomagajo z donacijami. »Očitno je šlo samo za obljube, s katerimi so nas hoteli pomiriti. Stvar se še ni premaknila. Zaenkrat je rečeno, da s strani fakultete žal trenutno ne bo financ, ker denarja ni. Ne vemo, kako bi sploh prišli do rastlinjaka,« pojasni raziskovalka v Botaničnem vrtu Blanka Ravnjak.
Cilj ohranjati sredozemske rastline
S sodelavci že nekaj časa opozarjajo na prostorsko stisko, financiranje in kadrovsko podhranjenost. Selitev sredozemskih rastlin na dolge razdalje prav tako ni lahek zalogaj, razloži Ravnjakova: »To je težaško delo. Marsikdo ne ve, kako je prestavljati zelo težke čebre, jih nalagati na kamion in nato spravljati s kamiona. Tudi za rastline ni najbolje, ker se nekaj vej polomi in zanje je to šok. Sploh pa to ni navadna zbirka rastlin. Nekatere imajo kode, ker smo jih dobili iz drugih botaničnih vrtov, nekatere so redke. Naš namen je ohranjati takšne rastline.« Primerki med drugim prihajajo iz Bonna, Dunaja, Gradca, semena pa si izmenjavajo z botaničnimi vrtovi po vsem svetu. Sogovornica opozori, da težave z rastlinjakom v Ljubljani kažejo odnos do njihovega dela. »Trudimo se ohranjati biodiverziteto in rastline, ki so nenazadnje tudi živa bitja. Ne pustimo, da propadejo. Z našim delom pomagamo. Zanje skrbimo bolj ali manj z lastnim entuziazmom, ker nam ni vseeno, ker nam je mar.«