»Dela na našem področju nam hitro ne bo zmanjkalo,« pravi Nina Plevnik. »Nas pa veseli, da občine, skupnosti, pa tudi posamezniki, vedno bolj prepoznavajo in razumejo potrebo po kakovostnem urejanju mest in vasi, v katerih živimo. Vedno več občin in drugih inštitucij se obrača na nas in išče nasvete ter sodelovanje, kar prepoznavamo kot dober znak.«
Na IPoP skušajo področje svojega dela naslavljati kar najbolj celostno, vključujoče in povezovalno. »Jedro našega delovanja je spodbujanje komunikacije in sodelovanja. Zelo pomembno je, da pri sprejemanju odločitev o urejanju skupnega prostora prisluhnemo vsem prebivalcem in deležnikom, ki jih neki poseg zadeva. Če slišimo vsa mnenja in ideje razvijamo skupaj, so končne rešitve veliko boljše, predvsem pa je veliko manj konfliktov.«
Nina Plevnik pravi, da se pri nas pogosto zgodi, da v mestu opazimo neki poseg, pa pred tem nihče ni nikogar vprašal, ali je to res najboljša rešitev, ali si jo ljudje sploh želijo in ali jo sploh potrebujejo. »Zgodi se, da takšna zgodba pride v medije, nastane škandal in takrat je velikokrat že prepozno, da bi lahko občine na primeren način reagirale in spremenile situacijo. Mi si res prizadevamo, da bi lokalne skupnosti, prebivalci in strokovnjaki sodelovali od samega začetka, kajti zelo težko je gasiti požare, ko so se ti že razplamteli.«
Mesto v očeh pešca
Med mnogimi dejavnostmi IPoP Nina Plevnik izpostavi projekte v zvezi s stanovanjsko politiko. »Sodelujemo v Mreži stanovanje za vse, v kateri si z nekaterimi drugimi nevladnimi organizacijami prizadevamo za razvoj stanovanjskega področja v Sloveniji v smeri bolj dostopnega, kakovostnega in dostojnega bivanja za vse. Naša država je dolga leta premalo vlagala v stanovanjsko politiko. Stanovanjski trg je prepuščen samemu sebi, kar se odraža predvsem v rasti cen stanovanj in nepremičnin.«
»V projektu Za stanovanjske zadruge si skupaj s partnerji prizadevamo tudi za razvoj stanovanjskega zadružništva, ki v Sloveniji še ne obstaja. V tujini je ponekod to precej uveljavljen model, ki ljudem omogoča, da pridejo do kakovostnega stanovanja. V zadrugi se posamezniki s sodelovanjem razbremenijo stroškov, lažje dobijo kredit in vstopijo v obliko bivanja, ki podpira življenje v skupnosti, medsebojno in medgeneracijsko pomoč. V Sloveniji za stanovanjske zadruge trenutno še ni dobrega podpornega okolja, tudi vlada zadrug ne vidi kot možnost rešitve stanovanjskega problema. Prizadevamo si, da bi se tukaj zgodila sprememba,« pravi Nina Plevnik.
Sicer pa IPoP mnogi poznajo tudi zaradi programov trajnostne mobilnosti Aktivno v šolo in zdravo mesto. »Želimo spodbujati hojo kot obliko trajnostne mobilnosti, predvsem z različnimi aktivnostmi za otroke in mladostnike. S podporo šol in občin izvajamo organizirano hojo v šolo s Pešbusi, ki so v Sloveniji že dobro poznani - pridružilo se nam je že več kot sto šol in vrtcev. Večina jih organizirano hojo v šolo izvaja v okviru Evropskega tedna mobilnosti, nekateri pa tudi pogosteje, enkrat na teden ali vse leto.«
»Podpiramo razvoj mest, prijaznih hoji. Vedno bolj izpostavljamo tudi pomen zdravih mest prek načrtovanj t.i. hodljivosti: če neko mesto načrtujemo glede na to, kako ga uporablja tisti, ki hodi, ga lahko načrtujemo v smeri veliko bolj zdravega bivalnega okolja, ki spodbuja in omogoča zdrav način življenja. Kdor po mestu hodi peš, veliko stvari vidi drugače: opazi, kje je varno in kje ni, kje je senca, kje prevroče, kje je hrup. Ko začnemo mesta načrtovati, razvijati in urejati na način, da jih gledamo z očmi pešca, hitro opazimo, da ustvarjamo veliko boljše pogoje za bivanje,« poudarja Nina Plevnik.
Mreža za prostor
S tem se zelo veliko ukvarjajo tudi v Mreži za prostor, ki jo koordinira prav IPoP in ki povezuje nevladne organizacije z različnih delov Slovenije, ki delujejo na področju trajnostnega urejanja prostora. »V mreži si članske organizacije nudimo medsebojno podporo, pomoč, izmenjujemo znanje in izkušnje ter se skupaj odzivamo na aktualne spremembe in izzive,« pojasnjuje Nina Plevnik in dodaja: »Veliko se ukvarjamo s podnebnimi spremembami, izdelali smo tudi skupni Podnebni program. Vsako leto v mreži med drugim članice podpremo tudi tri projekte članskih organizacij, t. i. Podnebne akcije, ki na zanimiv in komunikativen način nagovarjajo problematiko trajnostnega urejanja prostora in podnebnih sprememb.«
»Vsekakor imamo na področju urejanja prostora in okolja slovenske nevladne organizacije ta hip precej težav. Vlada podnebnih sprememb žal ne razume kot prioriteto, pri urejanju prostora in načrtovanja se tako uvajajo spremembe, ki ne zagotavljajo trajnostnega razvoja.«
»Odkar nas je pandemija opomnila, kakšen je pomen zdravja, bi morali biti še bolj pozorni na to, na kakšen način lahko naša bivalna okolja, naša mesta, naredimo zdrava. Razumeti moramo, da to vključuje veliko zelo različnih področij: od tega, kako načrtujemo mesta, do razmišljanja, kako lahko postanemo odpornejša družba. Naša ideja je, da se bo zgolj družba, sestavljena iz povezanih skupnosti, zmogla prilagajati na vse, kar nas še čaka,« opozarja Nina Plevnik.
