V prispevku se posvečamo položnim streham. To so strehe z naklonom pod 30°, ki jih je tradicionalno največ na zahodu; skozi celotno Primorsko, Kras in do Postojne, v resnici pa jih najdemo po vsej Sloveniji. Beseda bo tekla o izvedbi strehe z majhnim naklonom, o njenem vzdrževanju, pa tudi o bivanju pod tako streho.
Nizko sleme je manj izpostavljeno vetru
Položne strehe imajo več posebnosti – zaradi nizkega profila so odporne proti močnemu vetru, a imajo bolj obremenjeno konstrukcijo kot strme strehe in počasnejše odvajanje vode ob padavinah. Teža strešnikov igra na takšnih strehah večjo vlogo in konstrukcija je primerno prilagojena – pogosto gre za betonska ostrešja, k čemur se bomo še vrnili. Tradicionalna in še vedno najbolj razširjena kritina v vetrovni zahodni Sloveniji so opečnati korci, ki se jih je v preteklih desetletjih pritrjevalo z malto neposredno na ostrešje, po možnosti pa še dodatno obtežilo s kamenjem. Pritrjen je vsak strešnik, ki jih je priporočljivo pritrjevati tudi na bolj strmih strehah, ne glede na pojavnost vetra – vsaj slemenjake in zunanje stranice, na vetru izpostavljenih lokacijah tudi vsak drugi ali tretji strešnik in strešnike ob prebojih strehe. Pritrdilo naj bi se tudi stranske vrste v širini dveh ali treh strešnikov med slemenom in žlebom, na robu se uporablja krajnike ali pa se ga zaščiti s kovinsko letvijo. Pritrjujemo jih z namenskimi protivetrnimi sponkami ali z vijaki skozi pripravljene odprtine, zaradi nevarnosti poškodb jih nikoli ne pribijamo z žeblji.
Vpliv teže kritine
Opečnate in betonske kritine so med najtežjimi, saj na kvadratni meter tehtajo okrog 50 kilogramov. Na ostrešju manjšega objekta z dvokapno streho je več ton klasične kritine, ki zaradi teže in majhnih strešnikov precej dobro kljubuje močnim vetrovom. Lahke kovinske kritine tehtajo tudi manj kot 10 kilogramov na kvadratni meter in imajo od proizvajalcev natančno predpisane načine pritrjevanja. Razmeroma lahke površine kovinskih kritin so vijačene na lesene letve, dodatno so zavarovane stranice, sleme in odprtine za strešna okna ali zračnike. Zaradi nizke teže so pogosta izbira pri adaptaciji ostrešja, kjer se želi ohraniti obstoječe ostrešje ali pa omejitev predstavlja nosilnost sten. To je pogosto pri obnovah starejših montažnih hiš, ki zaradi lahke konstrukcije ne morejo nositi teže opečnate kritine. V teh primerih so kovinske kritine najenostavnejša rešitev, pri kateri lahko pogosto ohranimo tudi obstoječe ostrešje. Če je to v slabšem stanju, ne razmišljajmo predolgo o menjavi, saj bo le novo ostrešje poskrbelo za miren spanec. Zanesljiva streha je namreč več kot le všečna izbira – ključni so trdna konstrukcija, pravilno pritrjena kritina ter močno sidranje med strešno konstrukcijo in zidom.
Na streho beton ali les?
Ob analizi streh z majhnim naklonom se težko izognemo dejstvu, da so mnoge izdelane na betonskem ostrešju. Na območjih z močnimi vetrovi so betonska ostrešja verjetno najbolj zanesljiva izbira, medtem ko so drugje manj pogosta. Tako vsaj velja za starejše objekte, saj pri novogradnjah že zasledimo precej betonskih streh. Z malo pozornosti boste tudi v svoji okolici morda uzrli klasično enodružinsko dvokapnico z betonsko streho, saj jih odlikujejo trdnost, boljša zvočna izolativnost in akumulacija toplote. Objekti z betonsko streho se počasneje segrevajo in ohlajajo, dobra je tudi požarna varnost. Težave betonskih streh so višja cena, velik ogljični odtis betona in težave pri morebitnih kasnejših posegih, kot so montaža strešnega okna, nadgradnja in podobno. Nekoč je z betonskimi strehami prevladovala Primorska, a to je bilo predvsem zaradi slabšega dostopa do gradbenega lesa, medtem ko je bil v drugih regijah to glavni gradbeni material.
Bivanje pod položno streho – prednosti in slabosti
Mansarde pod streho z majhnim naklonom so v mnogih pogledih bližje prostorom z ravnim stropom kot pa mansardnim stanovanjem. Zaradi nizkega naklona mora biti parapetni zid precej visok, da je v prostoru sploh mogoče urediti bivalne prostore. Vsaj dve tretjini prostora naj bi bili na stojni višini, kar pomeni, da mora biti pri nizkem naklonu strehe kolenčni zid visok skoraj dva metra, kar je skoraj višina nadstropja in v praksi zelo redko. Pri nižjem zidu se bo višina stropa le počasi dvigala in takšni prostori niso najbolj prijetni za bivanje. Pri bolj strmih strehah lahko mansardo uredimo že pri en meter visokem parapetnem zidu, saj se strop strmo dviguje in na razpolago imamo veliko prostora. Vendar pa visok kolenčni zid pomeni več ravnih sten in takšne mansarde so lahko dobro osvetljene tudi brez strešnih oken. Z montažo strešnih oken lahko dobimo veliko dnevne svetlobe, a zaradi položne strehe skozi njih najverjetneje ne bo možno uživati v razgledu.