(Nesreča)
prigodila se je, kakor smo že poročali, včeraj pod Šenklavžem na stolnem trgu. Otrok, ki je brez vsega varstva in nadzorstva na cesti stal, prišel je pod voz in bil smrtno povožen. (Kakor čujemo, je tudi danes ponoči že umrl.) Ne dolgo po tem prišel je v Vegove ulice drug otrok, trileten fantič, pod konje; da bi ga ne bil voznik ob pravem času zapazil, po njem bi bilo. Res je, da imajo mali otroci skrbnega angelja varuha, pri vsem tem se pa vendar le starši, vidni angelji varuhi otrok, ne smejo na to zanašati, da bo angelj varuh sam vse opravil. Zato se nam zdi pisateljska dolžnost naše redarsko nadzorništvo na take zanikrne stariše opozoriti, ki puste po cestah, kakor je ravno Vegova v Gradišči, kjer vozovi od zgodnjega svita do poznega mraka teko, svoje 3 do 6 let stare otroke brez vsacega nadzorstva igrati. Privatni ljudje se zaradi javnega in privatnega miru v take reči ne smejo vtikati. Redarstvo je pa za to tukaj, da nepristojnosti odpravlja. Naj se take zanikrne matere kaznujejo s primernimi kaznimi in pomagalo bo. Otroci naj se po sobah in dvoriščih igrajo, na ulico naj pa ne hodijo!
Slovenec, 18. oktobra 1883
Grozna nesreča na železnični progi pri Brežicah.
Brežice, 9. maja. Danes so se peljali iz Bizeljskega na sejem v Brežice 26 letni posestnik Jurij Dernikovič, doma iz Bukovja s svojo 20 letno ženo Nežo in njenim bratom Jožefom Pustakom, posestnikom v Bračni vasi, župnija Bizeljsko. Jurij in Neža Dernikovič sta bila še le 14 dni poročena, vsi trije so se peljali največ zaradi tega v Brežice, ker je hotel Jože Pustak izplačati svoji sestri dediščino. A kruta usoda je dosegla mladi par v Zakotu pri Brežicah in mu je na tragičen način pretrgala nit življenja.
Ko so se pripeljali po cesti iz Bizeljskega proti Zakotu na mesto, kjer križa cesta progo, niso bile zapornice zaprte vkljub temu, da je imel vsak čas priti dopoldanski vlak iz Zagreba. Ker napravi tam železnica ovinek in je bilo tudi precej motno vreme, ni nihče opazil prihajajočega vlaka. Stroj je zgrabil zadnji del lahkega vozička, ga raztrgal in razmesaril vse tri zgoraj imenovane osebe. Strojevodja ni mogel vlaka takoj ustaviti in tako je vlekel stroj svoje obžalovanja vredne žrtve še kakih 50 metrov pred seboj. Hlapca in konje je vrglo v globok jarek ob cesti in so ostali nepoškodovani.
Najhujše je razmesaril stroj Nežo Dernikovič; telo je bilo raztrgano na 16 kosov. Njenemu bratu Jožefu Pustaku so tekla kolesa čez trebuh in popolnoma ločila noge od trupla. Oba sta bila seveda pri priči mrtva. Dernikovič Jurij se je boril nekaj časa s smrtjo – a je tudi takoj umrl.
Največ bode na nesreči kriva žena železničnega čuvaja, katera je bila mesto moža v službi in ni pravočasno zatvorila zavore. (…)
Narodni dnevnik, 10. maja 1910
K železniški nesreči v Zakotu
pri Brežicah se nam še poroča, da si je hotela žena železniškega čuvaja Zakšeka, ki je zakrivila nesrečo, ker ni spustila zavor, iz obupnosti vzeti življenje. Zakšekova je mati 11 nepreskrbljenih otrok. Vpeljala se je stroga sodnijska preiskava.
Narodni dnevnik, 11. maja 1910
Sodi so mu zdrobili glavo.
Trgovec Tischler v Tegetthoffovi ulici v Mariboru ima zelo divjega konja. Ko je te dni peljal hlapec Šalamun s sodi obložen voz po Tegetthoffovi ulici, se je pripeljal nasproti automobil. Konj se je splašil in skočil na stran. Voz se je prekucnil in hlapec je padel tako nesrečno ob steber za lepake, da je bil pri priči mrtev. Nanj padajoči sodi so mu zdrobili glavo. Nesrečnež zapušča vdovo in tri nepreskrbljene otroke.
Slovenec, 17. maja 1912
Nesreča vsled splašenih konj.
V Trstu sta se splašila okoli 6 ure zvečer na cesti Silvio Pelico dva vprežena konja. V vozu sta sedela trgovec Marušič in senzal Steindler. Konja sta drvila s silno naglico po cesti, dokler nista zadela z vozom ob neki zid. Voz se je prekucnil, pasažirja sta priletela z vso silo v zid. Marušič je dobil težke poškodbe na rokah in na glavi, Steindler pa si je pretresel možgane. Marušiča so odpeljali domov, Steindleria pa v bolnico. Oba sta težko poškodovana.
Slovenski narod, 11. julija 1912
Težka nesreča vsled brezobzirnosti avtomobilista.
Te dni se je peljal posestnik Janez Plaušteiner iz Celja proti Št. Jurju z enovprežnim vozom. V Sovodni mu je pridirjal nasproti avtomobil, kateremu je Plaušteiner dal znamenje, naj vozi počasneje. Avtomobilist pa se za to ni zmenil in je v polnem diru peljal mimo voza. Konj se je splašil in zdirjal po cesti, vsled česar se je prevrgel voz. Plaušteiner, ki je sedel na vozu, je bil s tako močjo vržen ob tla, da je s hudimi poškodbami obležal na cesti. Spraviti so ga morali v bolnišnico.
Slovenec, 12. julija 1912
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib