Če bi bilo vozilo tuje državne delegacije, ki se je v torek popoldan znašlo med demonstranti v središču Ljubljane, poškodovano ali če bi bili poškodovani celo njegovi potniki, danes ne bi pisali o sicer upravičenih zahtevah po čimprejšnjih volitvah, ampak o škodi, ki jo je utrpel že tako dodobra načeti mednarodni ugled države, ker nekdo ni bil zmožen sprejeti varnostnih ukrepov, ki bi tak incident preprečili. Seveda je nedopustno, da je policija med torkovimi demonstracijami zaplinila center mesta, toda omenjeni incident, ko se je tuja delegacija nenadoma znašla med jeznimi demonstranti – ki po definiciji niso naklonjeni blindiranim in luksuznim avtomobilom in jih vedno najraje vidijo obrnjene na streho – je še bolj skrb vzbujajoč kot uporaba solzivca in policijske vodne artilerije. Dokazuje namreč, da policija ni več porok varnosti, osebne ali državne, marveč je element varnostnega tveganja. Policija je nevarna, ker ni zmožna niti takšnega varnostnega načrtovanja in usklajenega delovanja svojih enot, da bi z njima zaščitila osebno varnost »velikih rib«. Kako naj šele zaščiti navadne državljane?
Slovenska policija je bila nekoč drugačna. Ljudska milica, ki ji je konec osemdesetih let, torej v času najostrejših družbenih vrenj, v Ljubljani načeloval njen leg...