Literarni opus, za katerega je Jože Snoj leta 2012 prejel tudi Prešernovo nagrado za življenjsko delo, je prežet s problematiko državljanske vojne, ki ji je bil priča kot otrok, pa tudi z religioznimi in eksistencialnimi vprašanji ter z erotično tematiko. »Njegovo življenje se zrcali v avtobiografskih elementih tako njegove poezije kot proze,« je poudarila njegova hči Zarika Snoj Verbovšek.
Snoj se je leta 1934 rodil v Mariboru, družina se je med vojno leta 1941 najprej zatekla v Mokronog na Dolenjskem, leta 1943 pa v Ljubljano, kjer je kasneje študiral slovenščino in primerjalno književnost. Kot novinar se je zaposlil na kulturni redakciji Dela, leta 1971 pa je prevzel mesto urednika na Državni založbi Slovenije. Že do konca 90. let je zasnoval obsežen, žanrsko raznolik opus, ki je ob poeziji, prozi, esejistiki in celo dramatiki obsegal otroško literaturo. »Brez treh, štirih ur pisanja na dan ne morem. Tja v tri dni se mi ne bi dalo živeti,« je že pred leti pojasnjeval svojo delovno etiko.
Že v svojem pesniškem prvencu Mlin stooki (1963) je začel raziskovati razmerje med subjektom in sodobnim svetom, pogosto oropanim globljega bivanjskega smisla, vprašanje naše minljivosti v njem je navsezadnje tudi ena osrednjih tematik njegove zadnje pesniške zbirke Stihožitja in distonije (2019). »S poezijo izražam intimo, s prozo pa se lotevam odslikave kompleksnih družbenih in drugih življenjskih situacij, a tudi v njej skrbim za poetične kvalitete jezika,« je Snoj nekoč komentiral še svojo prozo; izstopajo romani Gavžen hrib (1982), Fuga v križu (1986), pa denimo Ubijanje kače ali Zapoznela sporočila o Gadu (2009) in – avtobiografske, kot še marsikatero drugo njegovo delo – Re kapitulacije (2019). V tem romanu med drugim razmišlja o svojem življenju in življenju svojih družinskih članov, razgrinja pa tudi široko mrežo sodobnikov iz različnih življenjskih obdobij, tako iz študentskih let na primerjalni književnosti, iz kasnejših časov novinarskega in uredniškega okolja ter iz krogov Nove revije, pri kateri je bil dejaven v času slovenskega osamosvajanja. Letos je izšlo še njegovo zadnje delo Nadaljevanje prihodnjič.
Za svoje literarno ustvarjanje je prejel domala vse nagrade, od že omenjene Prešernove do Jenkove, Grumove, Veronikine, Rožančeve in Levstikove nagrade s področja otroške književnosti.
