Najlepša hvala. Lepo je dobiti potrditev, da si z delom in prizadevanji na pravi poti. Najprej v podjetju kot predlagatelju za nagrado. Ko se temu pridruži potrditev, priznanje stanovskih kolegov – Slovenske kadrovske zveze in Planeta GV, organizacije, ki po mojem mnenju najbolj množično skrbi za izobraževanje in navdihovanje slovenskih kadrovikov, je občutek toliko boljši. Potem je tu še nešteto čestitk kolegov, prijateljev, družine. Vse to doda veter v jadra in daje dodatno energijo za nove cilje. Skupne cilje, ki jih dosegamo z ekipo AMZS. Prav ta je ključ za uspehe, ki so bili prepoznani.
Je pa nagrada hkrati odgovornost, zaveza za nadaljnje delo in poskus navdihovanja kolegov. Predvsem razumevanje potrebe po verjeti v pozitivno moč dobrih odnosov, potrebe po nenehnem prilagajanju, stremenju k nečemu boljšemu. In verjeti v moč ljudi, naših sodelavcev, njihove sposobnosti in moč sodelovanja, ker smo samo skupaj lahko še boljši. Če ob tem ali za to uporabimo pozitivni odnos, prijazno besedo in nasmeh, uspeh ne more izostati.
Kaj imate pri svojem delu najraje? Kakšen je po vašem mnenju dober kadrovik? Kaj ga odlikuje?Pri svojem delu imam najraje ljudi in njihove zgodbe: tiste lepe, tiste z izzivi, tiste, ko skupaj gledamo v prihodnost in iščemo pot do cilja, rešitev izziva, ki ga ima posameznik. Ker smo ljudje aktivatorji energij in prav te nas poganjajo.
Dober kadrovik dela s srcem, ima rad ljudi, veliko posluša, se uči in vedno poskuša razumeti celo sliko. Naše glavno delo je biti pozoren na okolico, na potrebe sodelavcev, na utrip organizacije in se pravočasno ter seveda ustrezno odzvati na zaznane potrebe, jih predvideti in ustrezno nasloviti. Včasih je to potreba po novih sodelavcih, včasih so to ključni kadri, tretjič so to vsi sodelavci. Prav zadnje poldrugo leto je pokazalo, kako potrebno je prepoznavanje potreb posameznika, da je nujna komunikacija s sodelavci, da manjšamo strahove, se skupaj učinkovito prilagajamo vsem spremembam, se čim večkrat nasmejimo, naredimo tako, da se imamo pri delu lepo – in uspeh težko izostane.
Na katere spremembe, ki ste jih uvedli v AMZS, ste najbolj ponosni? Katere so najbolj odločujoče vplivale na delovanje podjetja?Največji dosežek zadnjih let je transformacija organizacijske kulture in hkrati klime AMZS. Uspelo nam je narediti premik h kulturi odprtosti za spremembe ter klimi, ki temelji na kakovostnih odnosih. Oboje krepi vrednote, ki smo jih posodobili, prilagodili med oblikovanjem nove strategije za obdobje 2021–2025, te vrednote so: znanje, povezovanje, zaupanje in skrbnost.
Rada rečem, da je AMZS »slovenska multinacionalka«, ki deluje na 30 lokacijah, s skoraj 440 zaposlenimi, v zelo diverzificiranih poklicnih, izobrazbenih, strokovnih in starostnih skupinah. Vseeno vsi dihamo za srce AMZS in se skupaj soočamo s spremembami in izzivi, ki nam jih narekujejo okolje, čas, naši člani, uporabniki… Verjamemo, da smo uspešni tudi zaradi odnosov, ki jih soustvarjamo. Temu pritrjujejo rezultati merjenja kakovosti odnosa med organizacijo in zaposlenimi – uporabljamo metodologijo Zlata nit, ki nam nakazuje, da smo na pravi poti. V prvi vrsti s stabilnostjo oziroma rastjo ocen skozi leta, hkrati pa nas uvršča med finaliste izbora med velikimi podjetji.
Uspešno poskušamo tudi upravljati raznolikost in vključevanje različnih deležnikov ter prepoznavanje talentov posameznika, kar se odraža tudi v priznanju vključi.vse, ki smo ga od Združenja Manager prejeli leta 2019. V zadnjem letu pa se razumevanje in približevanje potrebam posameznika posebej odražata v gibanju #AMZSkrbni, s katerim ohranjamo in nadgrajujejo odnos in komunikacijo s sodelavci AMZS.
Predvsem pa med največje uspehe štejem to, kar je nevidno in neotipljivo: odnos, ki smo ga ustvarili z ekipo, in iskre v očeh, ko posamezniku narediš nekaj dobrega.
Vpliv na delovanje podjetja je skupek vsega zgoraj naštetega. Zavzetost, ki jo zagotavljata dobra klima in trdna kultura, se odraža v dobrih poslovnih rezultatih.
Kako vidite povezavo kadrovskega dela in poslovanja podjetja? Kako odnosi vplivajo na ugled podjetja, na rast in napredek?Razumevanje poslovanja podjetja, razvoja in predvsem ponotranjenje poslanstva je ključno, tudi za kadrovsko službo. Razumeti, kam želimo, nam omogoča, da lahko sodelavca postavljamo v središče. Zavedamo se, da storitvena organizacija brez odličnih in zavzetih zaposlenih ne more udejanjati svojega poslanstva, ne more ponujati odličnih storitev, ne more zasledovati svoje vizije. In če v kadrovski tega ne živimo, bomo za tako potovanje težko navduševali sodelavce.
Sama imam srečo, da imamo v AMZS vodstvo, ki ne samo razume, ampak živi odnose z zaposlenimi. Ki se zaveda pomena napredka posameznika, razvoja talentov in tega, da za vsakim procesom stojimo ljudje… In ker ni potrebe po trošenju energije za prepričevanje o pomenu slednjega, je ostane več za izvedbo. Tudi tu imam izjemno srečo, da smo odličen tim, ki skupaj ustvarja kulturo povezovanja, z zavedanjem, da smo lahko skupaj močnejši, hitrejši, boljši. Torej rast in napredek vplivata na ugled podjetja, ki mu danes še vedno pripisujemo premalo veljave.
Dolgo ste bili aktivni pri snovanju projekta Zlata nit. Kakšne spomine imate, kako ste zadovoljni z razvojem projekta? Kakšen je njegov pečat v prostoru, stroki?Sama sem soustvarjala projekt Zlata nit, ki me je osebno in strokovno precej oblikoval. Vedno sem verjela v pozitivno moč odnosov, sem se pa prav skozi ugotovitve raziskave naučila, kako veliko lahko dobri odnosi prispevajo k organizaciji. Koliko uspešnejša je lahko, če so zaposleni zadovoljni, koliko bolj zavzeti so in kako se to odraža v rezultatih poslovanja. Pomembno je izmeriti učinke našega delovanja, pogledati področja, kjer so možne izboljšave, in si hkrati zaploskati na mestih, kjer raziskava pokaže, da delamo dobro. Vse to nam omogoča metrika Zlate niti, ki daje odlično osnovo za oblikovanje učinkovitih kadrovskih strategij.
Projekt se uspešno razvija že dobro desetletje in vesela sem, da ostajam povezana z njim. Lani smo prav v AMZS pilotno testirali sklop vprašanj, ki meri razumevanje vključevanja in raznolikosti v organizaciji; na podlagi rezultatov smo na primer priredili tudi strategijo upravljanja raznolikosti in veseli me, da je letos sklop vprašanj postal sestavni del vprašalnika. Pomembno je, da tudi to tematiko vse bolj naslavljamo in se o njenem pomenu pogovarjamo.
Kaj je najboljši nasvet, ki ste ga kadar koli prejeli?Bolj kot konkreten nasvet bi izpostavila rek, usmeritev, zakaj imamo ljudje dvoje ušes in ena usta. Šele v zadnjih letih zares spoznavam, kako zelo pomembno je vsaj dvakrat več poslušati kot govoriti in kolikšno moč ima molk. S poslušanjem daš ljudem prostor, da povedo, in s poslušanjem oziroma slišanjem druge plati se izogneš predpostavkam, napačnemu sklepanju. Predvsem pa s tem, ko daš sogovorniku prostor in čas, da pove, tudi sam sebe sliši, se spozna in največkrat, če ga dovolj dolgo poslušaš in spodbudiš s kakim dodatnim vprašanjem, sam najde rešitev. In prav ta je veliko več vredna kot to, da nekaj za nekoga narediš. Na neki način osebo opolnomočiš, ji pomagaš do spoznanja, kaj vse zmore, odkrije talente, ki jih ima, tako je tudi bolj zadovoljna.
