Luči v dvorani Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani so se ugasnile in na levi strani odra se je prikazala podoba Jakoba Aljaža. Spominjala je na redke fotografije, s katerih ga Slovenci poznamo, le da smo ga lahko opazovali od glave do peta. Resničnosti se je podoba še bolj približala, ko se je začel premikati in ko je spregovoril, vmes je nekajkrat celo požugal s prstom. Na vprašanje Matjaža Podlipnika, ki nam je predstavil to novost v muzeju, kako se je gospod Aljaž lotil svojega poslanstva, ohranjanja slovenstva, je podoba dovškega župnika odgovorila: »To so bili drugačni časi. Že kot kaplan v Tržiču, kjer je bilo veliko nemško govorečega prebivalstva, sem ugotovil, da bom največ prispeval k ohranjanju slovenskega jezika skozi pesem. V pevskem zboru, ki sem ga vodil, so bili sami Slovenci. Po težkem celodnevnem delu pri nemških gospodarjih ni bilo težko priti na pevske vaje,« je pojasnil Aljaž.
Sodoben muzej potrebuje interaktivnost
Podlipnikova vprašanja, na katera je vzneseno odgovarjal Jakob Aljaž, so se dotikala različnih področij – ohranjanja slovenstva v gorah in dolinah, življenja z domačini, ideje za postavitev stolpa na vrhu Triglava… Nazadnje pa se je podoba Jakoba Aljaža dotaknila tudi sedanjosti. Ob vprašanju, ali bomo Slovenci kot narod preživeli, je najprej vzdihnil, potem pa dejal: »Včasih je bilo težko biti Slovenec, a vem, da tudi vam zdaj ni lahko. Ampak ne pozabite, slovenski rod pod Triglavom je preživel vse tegobe in tudi vam bo uspelo… Nikoli ne pozabite. Vsi turisti, gorniki, naj bodo vedno dobrodošli, vendar le do tistega trenutka, ko bodo spoštovali slovensko kulturo in prelep slovenski jezik.«
Animacijo, s katero so oživili Jakoba Aljaža, so v Slovenskem planinskem muzeju poskusno predvajali že nekaj šolskim skupinam in po Podlipnikovih besedah so bili odzivi zelo dobri. »Prizadevamo si, da bi bil muzej čim bolj interaktiven, prilagojen za sedanjost in prihodnost, da bi imel vedno nove zanimivosti, zaradi katerih bi se obiskovalci vanj vračali. Predvsem pa je pomembno, da vse to temelji na preverjenih podatkih, s katerimi razpolagamo,« opisuje Podlipnik. In tako so razmišljali tudi, kako bi oživili velikana slovenstva in gorništva, Jakoba Aljaža. »V času globalizacije opažamo, da marsikdo pozablja na svoje korenine, na svoj začetek. Želeli smo ustvariti nekaj, s čimer bomo predvsem mlade opozorili, da morajo biti ponosni na to, kar so, naj negujejo svojo kulturno dediščino in ne le trendov, ki vladajo po vsem svetu,« dodaja.
Aljaža oblikovali po dostopnih fotografijah in podatkih
Delo pa ni bilo enostavno, pravi Podlipnik in opozarja, da je od ideje do izvedbe preteklo približno eno leto, stalo pa jih je okoli 20.000 evrov. »Zbrali smo fotografski material, ki smo ga imeli na voljo, podatke o Aljaževi višini, teži… Med številnimi možnostmi smo poiskali ustrezen glas, ki je moral biti dovolj gosposki in prepričevalen. Veliko podrobnosti smo morali upoštevati, da je nastala čim bolj resnična podoba,« opisuje in dodaja, da je izdelek pravzaprav interpretacija, saj filmskih dokazov, kako se je Aljaž odzival, gibal in podobno, ni.
Ekipo ustvarjalcev te novosti so sestavljali tudi informatiki, akademski kipar, 3D-grafiki… Projekt je vodil Andrej Gregori iz podjetja VR Team, ki se sicer ukvarja s filmsko postprodukcijo. »Izzivov je bilo veliko. Med največjimi je bila ustrezna izdelava tridimenzionalnega modela na osnovi fotografij, ki so bile na voljo, saj jih je bilo razmeroma malo,« pravi. Dodaja, da gre za prototip oziroma prvi premični ogledovalnik pri nas. Sicer pa so hologrami v svetu vse bolj priljubljeni.