V Kropo, podobno kot nekoč v Železnike, se človek odpravi, ko išče oziroma potrebuje kakovostne kovaške izdelke. Gorenjski trg, ujet v ozko dolino med obronke Jelovice, ki jo na koncu zapira še visoka stena Zidanih skal, je tudi v jesenskem času vredna pozornosti.
»Fovšija« po fužinarskih hišah
Srce naselja z večstoletno fužinarsko in kovaško tradicijo, ki šteje nekaj manj kot 900 živečih duš, je Fužinarski trg s kar nekaj imenitnimi hišami. Domačini vam bodo zagotovo s ponosom pokazali večnadstropno stavbo ob osrednjem trgu, ki je dobila ime po »fovšiji« (zavisti). V času fužinarstva je, tako kot v večini fužinarskih hiš, v njej živelo več družin. Po ustnem izročilu je v Fovšaritnici stanovalo tudi 72 ljudi naenkrat. Kuhinjo je v kroparskih najemniških stanovanjih nadomeščala skupna veža, v kateri je bilo več ognjišč. Ker so vse gospodinje kuhale tam, so zlahka videle ena drugi v lonce in njihova vsebina je bila verjetno velikokrat predmet »fovšije«.
Prav posebno zgodbo nosi tudi Klinarjeva hiša, v kateri danes deluje Kovaški muzej in je primer mogočne fužinarske hiše s konca 18. stoletja. Ima značilno notranjo členitev s številnimi kamnoseškimi podrobnostmi iz zelenega kamna, značilnimi za reprezentativne stavbe na Gorenjskem. V prvem nadstropju se je ohranila značilna osrednja soba, salon, ki ga odlikuje kasetiran strop s tremi baročnimi oljnimi platni.
Muzej in avtentična kovačnica
Danes Kovaški muzej Kropa prikazuje tehničnozgodovinski razvoj obdelave železa od rude do žeblja, gospodarske, socialne, demografske in kulturne razmere v Kropi in sosednjih železarskih naseljih od 15. stoletja do propada fužin v 19. in ročnega žebljarstva v 20. stoletju. Kot prvi tehniški muzej na Slovenskem je bil odprt leta 1952 na pobudo domačinov in strokovne javnosti, ki si je pod vodstvom prof. Franja Baša, prvega ravnatelja Tehniškega muzeja Slovenije, prizadevala za ohranjanje tehniške dediščine »in situ«. Posebno zbirko predstavljajo umetniško kovani izdelki iz jekla mojstra Joža Bertonclja. Danes muzej deluje v okviru Muzejev radovljiške občine, zaradi svoje posebne vsebine pa je vključen v državno muzejsko mrežo.
In če vas je zgodovina kovanja popolnoma prevzela, se odpravite še do Vigenjca Vice, ki je edina ohranjena kovačnica za ročno kovanje žebljev z avtentično ohranjeno zunanjo podobo in kovaško opremo v notranjosti. Kovačnica stoji na levem bregu potoka pod jezom nekdanje Zgornje fužine. Ob vodnem toku je kolo za pogon mehov, v notranjosti pa so tri kovaška ognjišča. Okoli vsakega stoji šest kamnitih panjev z nakovali, nad ognjem na sredini je »kuhinja«, prostor, kamor so kovaške žene postavljale lonce in kuhale kar med delom.
Prebudite strašnega zmaja
Izlet v Kropo je lahko združen z izletom in vzponom na katero od okoliških pobočij – od enournega sprehoda na Jamnik do peturne krožne poti po pobočjih okoli Krope. Družinam z otroki pa svetujemo, da se odpravijo na Kovačkovo pot. Postavili so jo ob pomoči lokalnih vrtčevskih otrok, zato je prilagojena tudi najmlajšim, saj resnično ni pretežka. Na poti, ki poteka od kroparskega bajerja mimo Kapelce do »križišča« med Kuglo in Bariglo, si boste krajšali čas z iskanjem škratov. Nikar ne spreglejte prvega, ki vas bo čakal že pri cerkvi. Večina ima tudi zanimiva imena. Otroci so s skoraj pravljičnimi imeni poimenovali in označili tudi nekatere znamenitosti ob poti; od potočka Brbotavčka do Skrivne poti. Kar nekaj časa boste zagotovo porabili pri Zmajevi jami, saj bo otroška radovednost na vsak način želela zbuditi strašnega zmaja. vl
