V tem dobrem letu in pol smo spoznali, da »te majčkene dežele« sploh ne poznamo tako dobro, kot smo mislili, da so kljub njeni majhnosti kraji, v katerih nismo bili še nikoli. Še hujše je spoznanje, da so v naši bližini neznansko zanimive, čudovite, neverjetne stvari, pa zanje sploh nismo vedeli.
Mimogrede: ste že videli najstarejše kolo na svetu, ste že videli najstarejšo piščal na svetu, ste že videli slap Boka ali Kozjek ali katerega od skoraj stotih drugih slapov v Sloveniji, ste preživeli sobotni dan v Kobilarni Lipica med najlepšimi konji na svetu, ste kdaj sedeli na produ ob vodi in uživali v šumenju Soče ali katere od skoraj stotih drugih rek ali več kot 350 jezer in jezerc, ste se potopili v tišino podzemnega sveta Postojnske ali Škocjanskih jam ali katere druge od 15.000 podzemnih jam, ste kdaj obirali in se do sitega najedli češenj v Goriških brdih, ste kolesarili po ravnicah Prekmurja, ste že jedli v najstarejši slovenski gostilni Gastuž iz leta 1467, ste pokusili hrano vseh pokrajin »te majčkene dežele«, ste pokusili vsaj eno od vin, ki jih redno pijejo na kraljevih dvorih Evrope? Ste slišali, ste občutili, ste spoznali, ste videli še tisoč in tisoč stvari, ki nam jih zavida ves svet?
Na majhnem koščku Evrope so se združile slikovite značilnosti alpskega, sredozemskega, kraškega in panonskega sveta, na stičiščih raznolikosti narava kaže stotero privlačnih obrazov. Slovenija je kraška dežela in, mimogrede, prav njen kras je dal ime vsem tovrstnim pojavom sveta. Številni parki ostajajo najimenitnejše lokacije, ki že zdaj sooblikujejo del turistične infrastrukture ter pomenijo nekaj več v turistični ponudbi, nekaj, česar se ne da kupiti. Ponujajo mir, sprostitev, doživljanje neokrnjene narave in številne aktivnosti, povezane z naravo: fotolov, sprehode, planinarjenje… Prav parki so kraji, kjer je stopnja naravne in kulturne ohranjenosti najvišja, zato postajajo za novodobnega turista vse pomembnejši. Na majhnem prostoru ponuja izjemen mozaik biotske, krajinske in kulturne raznovrstnosti ter velikega števila naravnih vrednot in kulturne dediščine. Naj navedem še številke, saj so te same zase vedno najbolj zgovorne: Slovenija ima z različnimi varstvenimi kategorijami zavarovano več kot desetino svojega ozemlja. Zavarovanih območij ali, kot jim pogosto rečemo, parkov je 44, od tega en narodni, trije regijski in 40 krajinskih.
Narava kar vabi in ponuja brez števila možnosti za sprostitev in rekreacijo. V »tej majčkeni deželi« lahko smučate, plezate po zamrznjenih slapovih, krpljate, tečete na smučeh ali pa v katerem od termalnih zdravilišč preprosto in zgolj uživate. Lahko se odpravite na sprehod v zanimivo okolico, lahko na pohod po kateri od mnogih učnih ali pohodnih poti, lahko se odpravite v hribe in do najbližje planinske koče, lahko pa plezate v stenah Julijskih ali Kamniških Alp. Lahko plavate v morju, rekah ali jezerih, jadrate, veslate s čolni, Slovenija je prijazna za kajakaše, kanuiste ali raftarje, lahko se potapljate, lahko pa zgolj spoznavate podvodni svet v muzejih. Lahko jahate kjer koli, saj so v deželi lipicanca domala povsod konjeniški klubi, lahko jadrate z zmaji, letite z baloni, lahko lovite ribe v morju ali muharite, skoraj povsod lahko kolesarite, tako kot nedeljski izletniki ali kot resni izzivalci zahtevnejših strmin, ki so jim namenjene posebej urejene in označene proge… Ni, česar ni.
Poznate deželo, kjer bi imel skoraj vsak kraj svoj festival, kar pomeni, da je na tisoče možnosti, kako preživeti dan, kar pomeni, da se v resnici najde prav za vsakogar nekaj. Slovenija je sicer dežela cerkva, tu jih je na tisoče – med spomeniki kulturne dediščine je namreč kar tretjina sakralnih. Mogoče je najti tako antične starokrščanske bazilike kot predromanske kapele, tako gotske kot renesančne, baročne in neoromanske cerkve kot tudi odlična arhitekturna dela novejše dobe, povezana z imenom slavnega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika in drugih ustvarjalcev.
Prav posebno doživetje vas čaka na nekaj sto slovenskih turističnih kmetijah. Prijazni gostitelji vam bodo postregli z okusno hrano, pripravljeno po domače, pokusili boste pristno domače vino in žganje. Počitek na kmečki peči, dišeče seno, pomoč pri kmečkih opravilih, priložnost, da občutite veselje na tradicionalnih podeželskih sejmih in prireditvah, utrip kmečkega vsakdana in veselje družine ob zaključku večjih kmečkih del, na kolinah ali ob trgatvi.
Lahko bi naštevali še nekaj dni in porabili prostora za nekaj časopisov. Ampak mislim, da zadostuje. Spravite se s fotelja in ta konec tedna izkoristite za raziskovanje »te majčkene dežele«. In ugotovili boste, da sploh ni majhna.