Boris Kolar: Potopimo Islandijo! (Goga, 2021)
Boris Kolar je ekolog, a tudi prozaist, njegovo najbolj znano delo je roman Iqball hotel, predzadnje pa zbirka kratke proze Trinajst. Novi roman Potopimo Islandijo! nas popelje v mestece Zwarteburen, ki se je stoletja uspešno ogibalo zgodovini, dokler prebivalcev niso preplavili zapozneli valovi finančne krize. Ker bi lahko luknje v mestni blagajni resno ogrozile krhko ravnovesje skupnosti, vzamejo zgodovino v svoje roke, pri tem pa utegnejo mimogrede spremeniti še geološko podobo planeta.
Matthias Göritz: V nebesih dežuje (Litera, 2021)
Nemca Matthiasa Göritza smo pri nas doslej poznali predvsem kot prozaista – romani Sanjači in grešniki, Kratkotrajne sanje Jakoba Vossa in Parker – in prevajalca, v knjigi V nebesih dežuje pa se nam predstavlja kot pesnik. Za izbor in prevod njegove poezije iz štirih pesniških zbirk je poskrbel Aleš Šteger, gre pa za muzikalno in neposredno knjigo, ki vodi od eksistencialnih vprašanj do potovanja po svetu, med katerim se znajdemo pri kraji avtomobilov in na ekspediciji do južnega pola.
Pavla Horáková: Teorija čudnosti (Sanje, 2021)
Z romanom Teorija čudnosti se slovenskim bralcem prvič predstavlja češka pisateljica Pavla Horáková. Nastopi z zgodbo o urbani intelektualki Adi, ki je razočarana nad odnosi in naveličana svoje službe na Inštitutu za interdisciplinarne humanitarne študije človeka. Posveti se novemu razvedrilu – pritegnejo jo naključne nenavadne podrobnosti, ki jih vidi okoli sebe, nato pa ugotovi, da njihovo pojavljanje dejansko sledi določenim vzorcem, kar poimenuje teorija čudnosti. Prevod Anjuše Belehar.
Jurij Hudolin: Samohodec (Beletrina, 2020)
Delo SamohodecJurija Hudolina je nastalo po nekaterih motivih iz življenja Igorja Vidmarja, botra slovenskega punka, ki je v Slovenijo pripeljal največja glasbena imena. S pomočjo glavnega junaka Bobana spoznavamo družbeni preporod Slovenije v osemdesetih, pa stanje v tedanji politiki, medijih in kulturi, saj protagonist kot aktivni državljan pogosto sodeluje pri številnih prelomnih dogodkih in pobudah. Vse to dela iz Samohodca ne zgolj literarizirano biografijo, ampak tudi družbeni roman.
Maja Malec, Olga Markič (ur.): Misli svetlobe in senc (Znanstvena založba FF ULJ, 2021)
Monografija Misli svetlobe in senc prinaša razprave o filozofskem delu Marka Uršiča, upokojenega profesorja za logiko in filozofijo narave. Ob njegovi sedemdesetletnici se kolegi s filozofske fakultete posvečajo širokemu razponu tem, s katerimi se je ukvarjal – Borut Ošlaj piše o Uršičevi recepciji Cassirerjeve filozofije simbolnih form, Borut Trpin o laganju in negotovosti, Maja Malec o pomenu možnih svetov za analitično metafiziko…