Zato so takšne novičke, včasih komaj verjetne, bile in bodo dobrodošle v vsakem mediju, ki si želi imeti širok krog bralstva ali poslušalstva. Nenazadnje so drobne, včasih komične in žal tudi tragične vestičke že večkrat pomenile tudi navdih kakšnemu pisatelju in dodale tisto iskrico, ki je pripeljala do knjižne uspešnice.
Zaradi krave v smrt.
Posestnik Karl Velej v Pečovniku pri Celju je te dni prodal svojo kravo na sejmu v Laškem trgu. Ko je prišel domov in ženi povedal, koliko je za kravo skupil, mu je očitala, da jo je preceno prodal. Vsled tega sta se sprla in mož je kmalu odšel iz hiše. Žena je nato vrata za njim zaklenila ter ga pustila ponoči zunaj. Mož je užaljen šel v bližnji gozd ter si pognal krogljo iz samokresa v srce.
Soča, 11. julija 1912
Padec s četrtega nadstropja brez poškodbe.
V Celovcu je padla skozi okno v četrtem nadstropju 4 in pol leta stara hčerka kondukterja cestne železnice I. Findigova. Dekle je priletelo na električne žice, ki so padec oslabile, in iz žic je padlo na dvorišče. Vsi, ki so padec videli, so bili prepričani, da mora obležati dekle mrtvo. Toda deklica se ni prav nič poškodovala. Tudi kakih notranjih poškodb zdravnik ni mogel najti.
Glas naroda, 21. maja 1913
(Nenavadna nesreča.)
Posestnik Gregor Grabnar v Praprečah pri Ljubnem na Gorenjskem je prejšnji teden oral, kar se naenkrat pogrezne zemlja in mu zasuje oba konja v globočino. Orač in gonjač sta se rešila. Zaradi oprave bodo skušali mrtva konja izkopati.
Kmetijski list, 14. oktobra 1920
Metuzalem v Carigradu.
V Carigradu živi 146 letni starec Zaro, gotovo najstarejši človek na svetu. Do svojega 110. leta je služil Zaro kot delavec v carigrajskih pristaniščih. Nato pa si je zaželel mirnejšega življenja in je sprejel službo paznika v nekem skladišču za municijo. V tej službi se je zopet pomladil. Zrastli so mu na novo zobje in lasje, katere je zgubil v 90. letu svoje starosti. Kot čuden nenavaden pojav se mora omeniti še tudi, da ima 3 ledvice. Tretja mu je zrastla v 104. letu starosti. Sedaj se bo Zaro celo poročil, in sicer vzame neko 25 letno Turkinjo. – Če je le res!
Domovina, 14. oktobra 1921
Mačka doji veveričko
Novo mesto, 24. avgusta. V Koroški vasi pri Novem mestu gospodari Anton Muhič. Kako pa, poleg druge živine ima prav ljubeznivo muco. Pred kratkim je imela mladiče. Muhičev 14-letni Jože, ki rad stika v gozdu, je pa povrhu našel 4 negodne veverice, ki jih je prinesel domov. Ker se je bal, da bi mu najslabotnejša veverička poginila, jo je pogruntal, kakor se pač takih reči domisli samo mladina. Napravil je poizkus, ki se mu je sijajno posrečil. Slabotno veverico je nesel k doječi mački in jo dal med ostale mladiče. Sicer precej krvoločna muca se na čudo prav nič ni branila malega, novega, redkega gosta. Materinstvo je zmagovalo. Mirno je pustila, da je veverička pila pri njej mleko v prav tisti meri kakor njeni mladiči. Ko je po nekaj dnevih prišla veverica k moči, se je pričela mačka z njo igrati. Neverjetno ljubki so bili ti prizori. Vzljubila je drobno, okretno pastorko tako, da svojih lastnih mladičev ni več pustila k sebi. Veverica je sama bila pri njej. Obe sta skakljali okrog hiše in po drevju, da ju je bilo veselje gledati. (…)
Jutro, 24. avgusta 1937
Marija Veger
je med najboljšimi jugoslovanskimi košarkaricami. Ko je čakala v športnem središču na Košutnjaku pri Beogradu za odhod na turnejo v Italijo, pa so ji komaj nekaj ur pred odhodom letala neznani tatovi pred nosom ukradli vso prtljago. Ker je imela v kovčku tudi dokumente, je tako vse kazalo, da bo Marija ostala doma. Močno pa se je začudila, ko je nekaj časa kasneje zopet dobila nedotaknjeno vso prtljago z listkom, na katerem je bilo napisano: »Oprosti, Marija, nismo vedeli, da je prtljaga Tvoja«. Gotovo so bili tatovi njeni – navijači…
Primorski dnevnik, 23. julija 1970
Dvakrat sta bila na tleh
Stane in Fani Darovc sta 3. decembra doživela kaj nenavadno nesrečo: ko sta šla zvečer peš iz Dolnje Nemške vasi proti Trebnjemu, sta bila kar dvakrat »povožena«.
Darovčeva z Doljnjega Podboršta je najprej s ponijem dohitel Alojz Zupančič iz Jezera in zapeljal vanju. Pri trčenju so vsi trije padli po tleh. Ko so se pobrali, so se še pogovarjali, ko je za njimi pripeljal mopedist Srečko Grabnar iz Mirne vasi. Tudi novo srečanje je bilo neprijetno: moped je zapeljal v pešca in Darovčeva sta bila še enkrat na tleh. In kakšen je bil konec nenavadne nesreče: na srečo – srečen. Pešca sta se le laže poškodovala, na poniju in mopedu pa je za 400 dinarjev škode.
Dolenjski list, 7. decembra 1972
Pes streljal na lovca
Nenavadna nesreča se je pripetila 6. avgusta ob 19.20 uri v Glažuti v ribniški občini, ko je pes sprožil puško in ranil lovskega čuvaja Mirka Frankoviča iz Jelenovega žleba, starega 37 let.
Mirko Frankovič in gozdarski inženir Rudi Oražem iz Dolenje vasi sta šla v sredo 6. avgusta na lov v lovišče Združenega KGP Kočevje. Na nekega srnjaka sta streljala oba, vendar ga nista »položila na dlako«, kot pravijo lovci, ampak le obstrelila, zato jima je ranjena žival pobegnila.
Brez lovskega psa ranjenega srnjaka ne bi dobila, zato sta se odpeljala ponj v Glažuto. Lovski čuvaj Mirko Frankovič je šel iz avta po psa, na sedežu pa je pustil nabito puško. Ko je pes skočil v avto, se je puška sprožila in krogla je zadela Mirka Frankoviča v zapestje ter prsni koš. Sreča v nesreči je, da rane niso nevarne.
Dolenjski list, 14. avgusta 1975
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib