Husonova se je uprla temu, da bi po ozemlju njenega plemena v provinci Britanska Kolumbija napeljali plinovod (Coastal GasLink Pipeline), po katerem bi plin iz skrilavca pripeljali na obale Pacifika. Ob tem je Husonova prisotnim novinarjem dejala, naj vladi v Ottawi sporočijo, da domorodnim ljudstvom ne more vzeti še več zemlje. »Mi mirno protestiramo, nismo nasilni, nikomur nočemo storiti nič žalega, hočem pa, da nas vzamete resno in razumete, da branimo to zemljo za naše otroke in vnuke,« je povedala. Husonova, ki je po izobrazbi diplomirana ekonomistka, se je pred desetimi leti preselila v brunarico na teritoriju njenega ljudstva v Talbeetskwa ob reki Morice. »Chief Howilhkat«, kot jo imenujejo rojaki, je na tem območju soustanovila tabor, imenovan Unist’ot’en-Camp, in koordinira njegove dejavnosti, da bi dosegla nedotakljivost teritorija svojega ljudstva. Doslej jim načrtovane gradnje plinovoda vseeno še ni uspelo preprečiti. Ta teden je Husonova za svoj pogum in vztrajnost prejela tako imenovano alternativno Nobelovo nagrado (Right Livelihood Award). Ob tem je dejala, da je njen cilj usmeriti pozornost javnosti na krivice, ki se dogajajo v Kanadi, kjer vlada domorodna ljudstva sili v to, da zapustijo svojo zemljo in jo prepustijo industriji.
Alternativna Nobelova nagrada za poglavarko
Freda Huson je visoka le dober meter in pol, a je zato toliko bolj bojevita. Odkar se je 57-letna aktivistka in ženska poglavarka domorodnega ljudstva Wet'suwet'en februarja letos postavila po robu kanadski policiji in jo je ta aretirala, jo poznajo po vsej Kanadi, posnetek njene aretacije in aretacije preostalih mirnih protestnic pa je v državi sprožil val nasprotovanja. Okoljski aktivisti so dneve dolgo blokirali železniške tire po vsej državi, lokalni protest se je razširil v nacionalno gibanje, s katerim so se mnogi solidarizirali.
Freda Huson se je uprla temu, da bi po ozemlju njenega plemena napeljali plinovod, po katerem bi plin iz skrilavca pripeljali na obale Pacifika.