Razloge za izboljšano vzdušje gre iskati zlasti v zaupanju trgov, da bodo kitajske oblasti odločno posegle v reševanje prezadolženega podjetja. Mnogi analitiki namreč menijo, da bi bile posledice morebitnega nekontroliranega propada skupine Evergrande za kitajsko gospodarstvo preprosto prehude, da se Peking ne bi vključil v njeno reševanje. Kitajska vlada je po poročanju Wall Street Journala lokalnim oblastem po vsej državi naročila, naj se pripravijo na morebiten vihar in se aktivno vključijo v reševanje nepremičninskih projektov Evergranda v lokalnih skupnostih. Kitajska centralna banka pa je na »načeto« zaupanje hitro odgovorila s posegi na denarnem trgu, tako da je nanj poslala svežo likvidnost. Indeks Hang Seng je teden v evrih zaključil 2,89 odstotka nižje od začetka trgovanja. Bistveno bolje se je odrezal osrednji celinski kitajski indeks CSI 300, ki je kljub napetemu dogajanju teden zaključil nespremenjeno.
Pestro je bilo tudi čez lužo, kjer smo vlagatelji budno spremljali zasedanje odbora ameriške centralne banke za oblikovanje denarne politike FOMC. Predsednik Feda Jerome Powell je po zasedanju odbora nekoliko presenetil trge in nakazal, da bi lahko Fed že prihodnje leto začel dvigovati obrestne mere. Po najnovejših napovedih polovica članov odbora namreč meni, da bi ameriška centralna banka lahko začela obrestne mere dvigovati že prihodnje leto. Poleg tega večina centralnih bankirjev predvideva vsaj 0,75-odstotno zvišanje obrestnih mer do konca leta 2023. Skladno s pričakovanji so oblikovalci denarne politike tudi napovedali, da bodo kmalu začeli zmanjševati odkupe vrednostnih papirjev; slednje se bo skoraj zagotovo zgodilo že letos. Kljub vsemu je Powell trge pomiril z zdaj že tradicionalnim opomnikom, da je rast inflacije le začasna in da bo centralna banka ukrepala le, če s tem ne bo ogrozila gospodarskega okrevanja. Osrednji ameriški indeks S&P 500 je teden v evrih zaključil 0,60 odstotka višje.
Zaključujemo na stari celini. Po preliminarnih podatkih skupnega indeksa nabavnih direktorjev IHS Markit (PMI Composite), ki je septembra znašal 56,1, se je rast gospodarske aktivnosti v evrskem območju upočasnila. Septembrsko merjenje je nižje tako od avgusta (59,0) kot julija (60,2). Upočasnitev so pri družbi IHS Markit pripisali vrhuncu povpraševanja v drugem četrtletju, ozkim grlom v dobavni verigi in zaskrbljenosti zaradi širjenja koronavirusa. Podatki kljub znatnejši upočasnitvi vseeno nakazujejo na rast evropskega gospodarstva (odčitki, večji od 50, nakazujejo na povečanje ravni gospodarske aktivnosti). Panevropski indeks Stoxx 600 je trgovanje zaključil 0,36-odstotno nad tedenskim izhodiščem.