Ni treba posebej poudarjati, da se je pandemija covida-19 na več ravneh razlikovala od prejšnjih mednarodnih kriz. Vplivala je na skoraj vse ljudi na svetu, vlade so se morale s pandemijo ukvarjati individualno, da bi rešile svoje državljane, države pa so med seboj morale sodelovati, da bi našle učinkovite ukrepe za spopadanje s pandemijo. Te globalne sile so igrale tudi svojo vlogo pri spreminjanju narave dela zaposlenih, kot so delo, komunikacija in vodenje na daljavo. Prišlo je do pomanjkanja interakcije med ljudmi, do večje uporabe tehnologije, umetne inteligence (AI), digitalizacije in virtualizacije, ki zahtevajo nove načine poslovanja. Kriza je prisilila podjetja, da razmišljajo drugače o ustreznosti svojih trenutnih poslovnih modelov. Različni načini dela so poudarili prednosti različnih profilov zaposlenih. Številni poročajo, da so introvertirani člani postali bolj pogumni in so bili bolj pripravljeni prispevati na spletnih sestankih.
Za uspeh v novem svetu dela so nujno potrebni različni sklopi znanja in veščin, tako vodstvenih kot operativnih.
Danes na Bledu poteka kadrovski forum. Kakšno je ključno sporočilo?
Na forumu se bomo osredotočili na načine, kako lahko kadrovski vodje podjetjem in zaposlenim pomagajo pri pripravi na prihodnost. Govorili bomo predvsem o potrebnih spretnostih, orodjih in tehnikah, potrebnih za spopadanje s prihodnostjo v smislu tehnologije, zaupanju in novih ekosistemih dela.
V vedno bolj zapletenem in negotovem svetu je razvoj tehnologije neizogiben. Organizacije naj se pripravijo na prihodnost, v kateri prevladujejo virtualizacija, AI, digitalizacija in povečana stopnja medsebojne povezanosti. Napredek, ki temelji na tehnologiji, zahteva nove načine dela, različne sisteme in prakse ter različne vrste zaposlenih.
V novem svetu dela bodo kadrovski vodje morali najti načine, kako bodo zaposlenim ponudili upanje. Vpliv krize je strašen in veliko ljudi na svetu je ostalo obubožanih, obupanih in osamljenih. Pomen duševnega zdravja, splošnega počutja in telesne varnosti je danes pomembnejši bolj kot kadar koli prej. V mnogih primerih so kadrovski vodje prvi, ki se soočajo z vplivom teh v življenju zaposlenih, tako kot se tudi zdravstveni delavci v času krize.
Tretje sporočilo pa je nujnost preoblikovanja sveta organizacij, družbe in sveta. Ker je kriza pokazala, da je treba veliko stvari na svetu spremeniti, bodo morali biti v podjetjih ravno kadrovski vodje tisti, ki bodo olajšali procese sprememb, se povezovati z zaposlenimi glede njihovih potreb in delovati kot glas tistih, na katere vplivajo spremembe. Prav tako morajo sodelovati pri usmerjanju organizacije in iskanju alternativne prihodnosti.
Kaj odlikujejo bodoče voditelje?Veščine, ki bodo spodbujale napredek, dajale upanje in preoblikovale svet, se nanašajo na odločnost ob krizi, sposobnost spodbujanja sprememb in sočutje. Prav posebej pomembne spretnosti, ki bodo v prihodnje potrebovale posebno pozornost, pa so učna agilnost, strpnost do nejasnosti in sposobnost sodelovanja in hitrega prilagajanja. Kriza je od ljudi zahtevala, da se učijo drugače, da hitro pridobijo različne veščine ter se opremijo in usposobijo za nove tehnologije, poslovne modele in za potrebe podjetij in zaposlenih.
Bi lahko izluščili pet veščin, ki jih bomo potrebovali v prihodnosti?1.Učna agilnost
Tisti, ki se bodo sposobni hitro in učinkovito učiti, bodo uspešnejši. Voditelji morajo biti radovedni in aktivni pri spremljanju dogajanja, da bodo lahko predvideli potrebne spremembe, namesto da na njih čakajo.
2.Strpnost do nejasnosti
Pandemija nas je opomnila, da številne gotovosti in varnosti vendarle niso tako trdne. Kdo bi lahko predvideval popolno omejitev gibanja v državi, nefizične interakcije pri poslovanju ali delo brez odhoda v pisarno? Izkazalo se je, da se veliko vidikov poslovanja, ki jih imamo za logične, lahko hitro spremeni. S tem izginjajo meje in varnost. Tisti, ki bodo strpni do nejasnosti in nenehnih sprememb, bodo bolje pripravljeni na prihodnost.
3.Sposobnost sodelovanja
V svetu, ki postaja vse bolj digitalen in ga poganja tehnologija, je ta veščina temeljna. Voditelji bodo morali biti odprti za delovanje zunaj svojih panog, za sodelovanje med sektorji, storitvami in izdelki in biti strastni pri tem, kaj lahko takšno sodelovanje prinese. Seveda, ne pozabimo na virtualno sodelovanje.
4.Upravljanje paradoksov
Vsakodnevno se soočamo z dilemami, ki nimajo jasnih in neposrednih odgovorov. Razmislite na primer o tem, kako se morajo voditelji spopasti z dilemo: jaz in mi. Pogosto je delo za lastno kariero in prihodnost v nasprotju s tistim, kar zahteva delo v skupini, in potencialno omejuje rast. Včasih so potrebne težke odločitve, medtem ko jih sočutje in empatija otežujeta. Prav tako ni lahko izpolniti zahteve vsakodnevnega poslovanja in istočasno ustvariti dodano vrednost vodenja na dolgi rok. Tovrstne dileme naredijo delo manj prijetno. Mnogi voditelji se sprašujejo, ali je to, kar počnejo, smiselno za njih in za družbo. Tisti, ki najdejo smisel v tem, kar počnejo, so zadovoljni s svojo identiteto voditelja in so jasni na poti, se bodo lažje spopadli s paradoksi, ki prihajajo z vodenjem v prihodnosti. To bo zahtevalo iznajdljivost, prilagodljivost in pogum.
5.Sposobnost prilagajanja spremembam
Voditeljstvo pomeni vplivati na ljudi, da sodelujejo pri uresničevanju sanj, ki so v prihodnosti. Spremembe so v središču vodenja. Voditelji morajo zato dobro razumeti odzive ljudi in kultur ter ves čas iskati nove načine delovanja in učinkovitega spoprijemanja s spremembami. Predvsem pa morajo zaupati v lastno identiteto.